Kako lahko ob hiperprodukciji globalnega kapitalizma spreminjamo kolektivno percepcijo odvečnih produktov in smeti? Kaj narediti s kreativnimi in produktivnimi potenciali ljudi, ki so na trgu delovne sile tudi sami vedno bolj odvečni, in ki jih proces privatizacije znanja izključuje iz proizvajalne in ustvarjalne sfere? Kaj pomenijo prakse in koncepti, kot so deljenje prostorov, znanj, produkcijskih sredstev, menjalniške mreže, alternativne valute, free shops, upcycling, dumpster diving, opensource oziroma odprte kode, urbano skupnostno vrtičkarstvo in odprte ustvarjalne kooperative, ki delujejo izven komercialnih okvirov in univerz? Po odgovore na ta vprašanja smo se tokrat odpravili v Berlin in sicer k organizacijam Ideenwerkstatt Berlin, Open design city in C-Base.