Povzetek 4. redne seje ŠZ ŠOUL
V četrtek, 6. aprila, je ob 17. uri na Kampusu potekala četrta redna seja Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU v Ljubljani. Sprva je bilo predvideno, da bo seja potekala v istem prostoru kot nazadnje, kjer je tehnična ekipa Radia Študent že pripravila opremo za prenos. Tik pred začetkom seje so nas obvestili, da bo seja tokrat potekala v zeleni čitalnici. Kljub neugodnim okoliščinam nam je na koncu prenos vendarle uspelo urediti.
Na seji so študentske poslanke in poslanci izvolili dva funkcionarja – podpredsednika študentskega zbora in vodjo novoustanovljenega resorja za informiranje in razvoj – ter prvič obravnavali dvoletni finančni načrt. Začnimo s podpredsednikom študentskega zbora, ki ga po spremembah, sprejetih na drugi redni seji, ne imenuje več kar sam predsednik zbora, temveč ga zdaj volijo poslanci. Spomnimo, da podpredsednik zdaj lahko deluje bolj avtonomno – v primeru, da je predsednik zbora odsoten ali neodziven, lahko podpredsednik skliče sejo. A podpredsednik, ki je študentski javnosti prej služil zastonj, bo zdaj prejemal tudi mesečni honorar, ki bo določen po istem koeficientu kot honorar predsednika študentskega zbora. Za funkcijo je kandidiral zgolj en kandidat – Luka Mihalič, ki je kandidiral na listi FUL Povezani in je funkcijo na predlog predsednika zbora Mateja Igličarja opravljal že v tekočem mandatu. Mihalič se predstavi.
Poleg tega, da opravlja podpredsedniško funkcijo, je Mihalič tudi član pritožbene komisije. Ob to se je obregnil opozicijski poslanec Domen Vrhovnik, ki meni, da funkciji nista združljivi. Mihalič in Igličar se s pomisleki ne strinjata, v osnovi že zato, ker akti ŠOU funkcij podpredsednika in člana pritožbene komisije ne določajo kot nezdružljivih. Po Mihaliču se je predstavil še kandidat za vodjo novoustanovljenega resorja za informiranje in razvoj, ki je nadomestil resor za ŠOVZ, Tilen Klinc, študent Fakultete za matematiko in fiziko. Ta kot ključno nalogo resorja izpostavlja informiranje študentske javnosti o delovanju ŠOU v Ljubljani in nudenje pomoči ŠOVZ-jem pri oglaševanju dogodkov. Obenem pa bo resor skrbel tudi za komunikacijo z mediji, ob čemer Klinc poudarja, da se bo zavzemal za odgovarjanje na novinarska vprašanja skladno z roki, ki jih določa Zakon o medijih. Omenimo tudi, da je resorju za informiranje in razvoj od vseh resorjev v finančnem načrtu namenjenih največ sredstev – 115.000 evrov, od teh je 50.000 evrov namenjenih postavki celostna grafična podoba.
Po skupnih volitvah za oba funkcionarja je na dnevnem redu sledila prva obravnava finančnega načrta za leti 2023 in 2024. ŠOU letos razpolaga s približno štirimi milijoni in pol evrov sredstev, razporeditev teh pa je podobna kot v preteklih letih. Resorjem ŠOU je v dvoletnem finančnem načrtu namenjen za dva odstotka večji delež sredstev kot v letu 2022, za slabe tri odstotke pa se je zmanjšal delež sredstev, namenjenih zavodom ŠOU. Procentualni delež sredstev je ostal isti zgolj za zavod ŠOU šport, ki mu je kot v preteklih letih med zavodi ŠOU namenjenih največ sredstev. Letos bo prejel 250.000 evrov, lani pa jih je prejel 219.000. Če temu znesku dodamo še sredstva, ki so športu namenjena v ostalih postavkah, vsota znaša čez 300.000 evrov. Ostali zavodi bodo prejeli približno 10.000 evrov več kot v preteklem letu, Študentski tolar tako razpolaga s 160.000 evrov, Zavod Kersnikova s 129.000 evrov, Radio Študent s 130.000 evrov, Študentska svetovalnica pa z 239.000 evrov. Opozicijski poslanec Vrhovnik je predsednika ŠOU v Ljubljani Klemna Petka vprašal, zakaj se kljub povišanju proračuna zavodom namenja manjši delež sredstev.
Petek je poudaril, da so proračun pripravljali več mesecev, pripravljen je tehtno in skrbi za »vse aspekte, ki bi jih organizacija morala nagovoriti«. Vrhovnik pa je opozoril tudi na to, da so nekatere vsebinske obrazložitve postavk posameznih resorjev preširoke in pogosto identične kot v preteklem letu. Na ta način sta obrazloženi postavki resorja za študijsko problematiko: priprava vsebinskih izhodišč in analiz stanja ter aktualno spremljanje dogajanja na področju visokega šolstva. Za projekta bo resor v letošnjem letu namenil 29.000 evrov. Petek se z očitki, da se ŠOU ukvarja zgolj sama s sabo, ne strinja. Posebej pa poudarja, da ohranjanje starega ni nič slabega.
In nadaljuje:
Na očitke o kratenju ugleda ŠOU je predsedniku odgovoril Vrhovnik.
Opozicijski poslanec Peter Alojz Marn pa je izpostavil, da v dvoletnem finančnem načrtu resor za obštudijske dejavnosti postavkam projektov namenja manj sredstev kot preteklo leto. Tako je postavka kultura lani znašala 28.000 evrov, letos pa se je znižala na 22.000 evrov. Marnu odgovarja vodja resorja za obštudijske dejavnosti Aleksander Miličević.
Vrhovnik pa je izpostavil tudi povečanje deleža sredstev, ki je v finančnem načrtu namenjen za študentski zbor. Lani je bilo zanj namenjenih 80.000 evrov, v letošnjem in prihodnjem letu pa 106.000 evrov.
O tem, kaj spada pod materialne stroške, je spregovoril predsednik študentskega zbora Matej Igličar.
Z Igličarjevim odgovorom se je razprava zaključila. Pod točko razno je poslanec Akademije za glasbo Anže Tratar vse pozval k podpisu peticije za brezplačne menstrualne pripomočke. Prvo branje proračuna so potrdile vse poslanke in poslanci. Naslednja seja se bo odvila že v četrtek, 13. aprila. Na peti redni seji bo zbor ponovno obravnaval finančni načrt za leti 2023 in 2024 ter spremembe Pravilnika o finančnem poslovanju ŠOU. Spomnimo, da je bil omenjeni pravilnik že spremenjen na drugi redni seji – s spremembami se je zvišala osnova za izračun honorarjev, sejnin in nadomestil, kar pomeni, da poslanci prejemajo višje sejnine. Na dnevnem redu pa je tudi točka ŠOLT – do zaključka redakcije še nismo dobili vsebinskih pojasnil točke.
___
- financni-nacrt-sou-ljubljani-2023-2024.pdf 
foto: RŠ
Dodaj komentar
Komentiraj