Pretekli četrtek je ministrica za izobraževanje, znanost in šport, Simona Kustec, v oddaji Tarča predstavila grafe, ki naj bi pokazali na povezavo med obiskovanjem šol in stopnjo okuženosti med učitelji. Z njimi je utemeljevala upravičenost zapiranja vrtcev, šol in fakultet. Dan po soočenju v oddaji Tarča so novinarji časnika Dnevnik analizirali grafe, na katere se je sklicevala ministrica, in ovrgli njene trditve. Tomaž Klipšteter, novinar, ki je grafe analiziral, opozarja, da grafi, ki jih je predstavila ministrica, ne povedo ničesar o številu okužb v šolskem prostoru. Krivulje izrisujejo le delež aktivno okuženih na posamezni ravni izobraževanja. Pri Dnevniku še opozarjajo, da deleži aktivno okuženih ne izdajajo ničesar o tem, kje so se zaposleni okužili in kje se je virus širil, ter da v Sloveniji nimamo opravljenih natančnih epidemioloških analiz, ki bi strokovno utemeljevale smiselnost sprejetih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa.

 

Med predlogi šestega interventnega zakona o preprečevanju posledic epidemije sta dva s področja izobraževanja, ki sta izrazito sporna. Prvi predlog je sprememba novele zakona o visokem šolstvu, s katero bi pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda preverjali pri drugem podaljšanju akreditacije. Zahtevo za umik člena sta podali Levica in SVIZ. Ta predlog naj bi bil izrazito v prid Novi univerzi, katere solastnik je Peter Jambrek, slovenski pravnik, politik in sociolog, eden od soavtorjev slovenske ustave. Jambrek in rektor univerze Matej Avbelj trdita, da je novembra 2016 spremenjeni 14. člen zakona o visokem šolstvu zaostril pogoje za ustanovitev univerze, novi zakon pa določil, da je treba izpolnjevanje novih pogojev preveriti pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije. Po njunem mnenju je Nova univerza ob oddaji vloge za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda 30. septembra lani izpolnjevala vse zahtevane pogoje.

Jambrek in rektor Avbelj trdita, da je univerza od ustanovitve leta 2008 deležna sistemskega protipravnega ravnanja slovenske oblasti. Dodajata, da naj bi ministrstvo leta 2016 uzakonilo določilo, ki bi povzročilo ex lege, torej pravno, ukinitev Nove univerze. O poskusih Nove univerze, da se usidra med obstoječe univerze v Rektorski konferenci smo že pisali v začetku tega leta ob nastopu mandata Simone Kustec kot ministrice za izobraževanje in vas vabimo k njihovemu ponovnemu branju.

Drugi predlog šestega protikoronskega paketa pa je izenačevanje vpisnih pogojev med dijaki srednjih šol ter gimnazij oziroma dijaki, ki so opravljali splošno, ter tistimi, ki so opravljali poklicno maturo. Predlog v 55. členu omogoča dijakom, ki so opravili poklicno maturo, vpis na univerzitetni študijski program, ne glede na področje, na katerem so pridobili srednjo strokovno izobrazbo. Razlika med splošno in poklicno maturo je v tem, da splošna matura omogoča vpis v vse višješolske, visokošolske in univerzitetne programe, poklicna pa le v višješolske in visokošolske, ne pa tudi v univerzitetne. K splošni maturi lahko sicer pristopajo poklicni maturanti, ki ob poklicni maturi opravijo izpit iz določenega predmeta splošne mature. Natančneje težavo v zvezi z novim predlogom razloži profesor z Oddelka za pedagogiko in andragogiko s Filozofske fakultete v Ljubljani, Damijan Štefanc.

Po burnem odzivu strokovne javnosti je ministrstvo za izobraževanje predlog spremembe o maturi opustilo.

Vlada je včeraj vložila predlog o spremembi 81. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, s katerim bi močno, in sicer za kar 20 odstotkov, okrnila financiranje študentskih organizacij. Kot nam je pojasnil Jernej Pavlič iz Stranke Alenke Bratušek, naj bi vlada omejila financiranje in za skoraj 2 milijona evrov znižala znesek, ki ga običajno namenja organizacijam. Kot je pojasnil sogovornik, so študentske organizacije edine, ki jih vlada finančno omejuje, medtem ko sprejema rekordni proračun. Predlog bo na redni, 48. redni seji vlade obravnavan danes, v stranki pa že napovedujejo amandma za ukinitev spornega člena. Kontaktirali smo stranko SDS, njihove odgovore pa bomo na spletno stran tega prispevka dodali, ko jih prejmemo. 

Kritičen pogled na dostopnost, financiranje in izvajanje znanstvene dejavnosti pa ponuja stranka Levica. V stranki opozarjajo na kronični primanjkljaj sredstev za javno znanstvenoraziskovalno dejavnost in izpodbijajo trditve Ministrstva za izobraževanje, da se finančni vložki v znanost povečujejo. Na ministrstvu trdijo, da se proračun za znanost za leto 2021 povečuje za 21 milijonov evrov, Levica pa opozarja, da je vlada nedavno znanstveni proračun oklestila za 23 milijonov evrov. Opozarjajo še, da se nova postavka za znanstvenoraziskovalno dejavnost odpira na Ministrstvu za finance, ki za to dejavnost ni pristojno. Predlagajo preusmeritev 47 milijonov evrov iz Raziskovalnih programov in projektov na ministrstvu za finance na ministrstvo, pristojno za izobraževanje in znanost. Predlagajo zagotovitev dodatnih 10 milijonov evrov iz postavke za učinkovito trženje in promocijo Slovenije z ministrstva za finance. 

Evropske študentske organizacije so podprle resolucijo Študentske organizacije Slovenije, krajše ŠOS. Študentska skupnost Slovenije je na 79. skupščini Evropske študentske organizacije opozorila na visoke življenjske stroške in stroške študija, ki so jih študenti dolžni kriti, kljub temu da študijski proces ne poteka običajno, prav tako pa se ne zagotavlja običajna kakovost izobraževanja. ŠOS je predlagal resolucijo, s katero opozarja na negativne posledice omejevalnih ukrepov, sprejetih v namen preprečevanja širjenja bolezni COVID-19, na študijski proces. Evropska študentska zveza zato poziva vse države članice in Evropsko unijo k povečanju aktivnosti pri zagotavljanju pomoči študentom, še posebej socialno ogroženim. Države članice in EU poziva k zagotovitvi zadostne finančne pomoči študentom ter k odpravljanju številnih preprek in škodljivih posledic uveljavitve omejevalnih ukrepov, ki otežujejo uspešen študijski proces.

 

Poglejmo še v tujino. Študentje Univerze v Manchestru so v prejšnjem tednu zasedli Stolp v parku Owens v Fallowfieldu, da bi pokazali svoje nestrinjanje z vodenjem Univerze, saj jih, kot pravijo, vodstvo obravnava kot krave molznice. Od vodstva med drugim zahtevajo, da se z njimi sestane, zniža najemnine v univerzitetnem naselju za vsaj 40 % ter preneha z odpuščanjem zaposlenih. Študentje iz študentskih domov Weston Hall Univerze v Manchestru so minuli teden jasno začutili pomanjkanje interesa vodstva za njihov dobrobit. Sto študentov je bilo namreč prisiljenih spati na tleh v skupnih prostorih, potem ko je bil velik del študentskega doma poplavljen. Zaradi prisilnega skupnega spanja se je med študenti povečalo število okuženih z novim koronavirusom.

 

V boju za priznanje pravic domorodnih ljudstev v Kanadi do samoopredelitve se je Domorodni mladini in njenim zaveznikom pridružila Liga mladih komunistov. Domorodne skupnosti Secwepemc,  Haudenosaunee in Mi’kma’ki se že dolgo borijo proti izkoriščanju naravnih virov, ki ga izvaja Kanada in škoduje omenjenim ljudstvom. Opozarjajo tudi na zapostavljanje domorodnih ljudstev v luči epidemije novega koronavirusa. Opominjajo, da so bile pretekle epidemije, na primer epidemija noric, za pripadnike domorodnih ljudstev posebej uničujoče. 

ŠTUDNTSKI OBVESTILNIK

 

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani od danes naprej študentom in članom Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete omogoča brezplačno naročanje knjižničnega gradiva na dom. Vsi, ki si želite gradivo prejeti po pošti, javite svoje podatke na elektronski naslov ustrezne oddelčne knjižnice.

Danes se je ob 13.00 začel štiridnevni Filozofski maraton, in sicer v obliki serije študentsko-profesorskih predavanj na Zoomu. Tema letošnjega dogodka je razmerje med naravo in duhom. Predavanja lahko spremljate preko Zooma ali na strani Filozofskega maratona na Facebooku. 

Od novembra do konca decembra pa se tudi letos, že peto leto zapored, pod okriljem ministrstva za izobraževanje odvija Mesec znanosti. Naslednji dogodek bo tematiziral perspektivnost poklica raziskovalke ali raziskovalca, etiko, integriteto, mobilnost in perspektivnosti, priložnosti zakonodajnega okvira ter priložnosti mednarodnega raziskovalnega programa Obzorje Evropa. Spletnega dogodka se lahko preko spletne strani ministrstva za izobraževanje udeležite čez dober teden, 24. novembra. 

 Za novicami sva se danes podali Zala in Maruša.