Z 20. julijem je bil v obravnavo vložen Zakon za urejanje položaja študentov ali ZUPŠ-1, ki ga je pripravila Študentska Organizacija Slovenije. 12. in 13. januarja letošnjega leta je ŠOS predsednikoma Državnega zbora in Državnega sveta predstavil predlog novele ZUPŠ, ki, citiramo, “vključuje zakonske spremembe z različnih področij življenja mladih ter naslavlja sistemske pomanjkljivosti obstoječih ureditev.” Predlog zakona, kot izpostavlja zapis ŠOS, “ni ideološki in je namenjen mladim, ki bodo na ta način lažje in bolje soustvarjali slovensko družbo v prihodnje”. Tako imenovani “paket sistemskih sprememb” naslavlja področja štipendiranja, subvencij, zavarovanja, prehrane, bivanja, višjega in visokega šolstva ter dela.



Skupnost za mlade Gerbičeva – novogradnja s 109 bivalnimi enotami in 171 posteljami na Gerbičevi ulici, namenjena mladim od 18. do 29. leta starosti, je z 12. julijem zaključila s prijavami za najem bivalnih enot. Na voljo je bilo 43 enoposteljnih, 52 dvoposteljnih, 2 troposteljni bivalni enoti in 12 bivalnih enot za gibalno ovirane osebe. Po podatkih sklada je 70 oseb zaprosilo za enoposteljno bivalno enoto, 15 za dvoposteljno in ena za nastanitev v bivalni enoti za gibalno ovirane osebe. Ob oddaji prijav je bilo treba plačati 100 evrov, ki naj bi zagotavljali resnost posameznice ali posameznika. V primeru, da je prosilec izbran in se ne odloči za podpis najemne pogodbe, bo sklad od vplačanih 100 zadržal polovico omenjene vrednosti.



Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije že nekaj tednov izvaja projekt Srčna UL, s katerim želi zbrati in dodeliti finančna sredstva študentkam in študentom v denarnih stiskah. Osrednji namen projekta je pomagati mladim, ki so med epidemijo ostali brez virov za preživetje ali se spoprijemali z drugimi težavnimi osebnimi okoliščinami. Donacije je možno nakazati na transakcijski račun Zveze prijateljev mladine Slovenije, do sedaj pa je bilo zbranih dobrih 7.300 evrov. Več o projektu in postopku donacije si lahko preberete na spletni strani Univerze v Ljubljani.



Okvirno mesec dni nazaj sta Danijel Krivec (SDS) in skupina koalicijskih poslancev vložila predlog sprememb in dopolnitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki izenačuje financiranje obveznega programa zasebnih osnovnih šol s financiranjem javnih osnovnih šol, za razširjeni program zasebnih osnovnih šol pa je predlaganih 85 % višine sredstev, ki jih za razširjeni program prejemajo javne osnovne šole. Po podatkih Slovenske tiskovne agencije v Sloveniji trenutno deluje šest zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe, z zagotavljanjem sredstev za izvajanje obveznega programa v zasebnih šolah v višini 100 odstotkov pa bi se financiranje na letni ravni povečalo za dobrega pol milijona evrov.



Kot izpostavljajo na Sindikatu za visoko šolstvo in izobraževanje, bi morala obstajati in ostati razlika med javnimi in zasebnimi šolami, in sicer v smeri pozitivne diskriminacije javnih šol, saj slednje zagotavljajo prosto dostopnost pod enakimi možnostmi za vse otroke. O uveljavitvi zakona so poslanke in poslanci odločali 15. julija letos. 47 jih je glasovalo za in 43 proti, s čimer so potrdili predlog novele za novo ureditev financiranja zasebnih šol.



Tuje študentstvo se še vedno spopada s spremembami Zakona o tujcih, na podlagi katerega bodo morali ob vpisu na Slovenske univerze dokazovati premoženje skoraj 5000 € na bančnem računu. 20. julija je stranka Levica s podporo 40 poslancev vložila novelo zakona o tujcih, s katero predlagajo odpravo ukrepov, ki se nanašajo na tuje študente. Pod predlog novele zakona so se poleg Levice podpisali še poslanci in poslanke iz vrst LMŠ, SD, SAB, poslanske skupine nepovezanih poslancev in poslanec italijanske narodne skupnosti.



V luči implementacije zakonov se dotikamo še nedavnega referenduma o noveli zakona o vodah in demografskih lastnostih udeležencev in udeleženk, pri čemer državna volilna komisija beleži visoko udeležbo mladih. V starostni skupini 18 do 30 let je po podatkih komisije na referendumu glasovalo skoraj 47 odstotkov volilnih upravičencev, s čimer so slednji k skupni udeležbi prispevali dobrih 15,3 odstotka vseh glasov. Kljub temu se je referenduma v največjem številu udeležilo prebivalstvo, starejše od 61 let, ki je na referendumu predstavljalo 35 odstotkov vseh volivcev.



Z današnjim dnem je britanska vlada potrdila možnost uveljavitve obveznega cepljenja za študentke in študente tamkajšnjih univerz. Če bi se študentstvo želelo udeleževati fizičnih predavanj ali bivati v študentskih domovih, bi študentke in študentje morali prejeti dva odmerka cepiva. Kljub pomislekom glede uveljavitve dotičnega zakona ministrica za izobraževanje Vicky Ford meni, da je ravno precepljenost mladih ključnega pomena, vendar pa vlada še ni prišla do končne odločitve in obenem razmišlja tudi o drugih možnostih.



Trenutno morajo osebe, ki potujejo iz držav na rdečem seznamu oziroma držav z visokim številom covidnih primerov, ob prihodu v Anglijo opraviti 10-dnevno karanteno v za to namenjenem hotelu. Stroški dotične nastanitve lahko skupno znašajo tudi več kot 2000 funtov, kar predstavlja neuresničljiv pogoj za mnoge prihajajoče študentke in študente. Medtem ko so določene univerze, na primer Univerza v Bristolu, pripravljene kriti osnovne stroške nastanitve, ki znašajo 1,750 funtov, mnoge univerze te odgovornosti ne prevzemajo. Dotični pogoj tako tujim študentkam in študentom zastavlja novo oviro pri dostopnosti tamkajšnjega univerzitetnega izobraževanja.



Študentski obvestilnik

V četrtek, 29. julija, ob 14. uri bo potekala predstavitev strateških ciljev in strategije Univerze v Mariboru za sodelovanje z okoljem. Univerza v Mariboru je namreč sprejela novo Strategijo za obdobje 2021 do 2030, ki v veliki meri vključuje naslavljanje sodelovanja z gospodarskimi partnerji, posebej v procesih inovacij in digitalne transformacije. Dogodka se bo mogoče udeležiti po spletu s predhodno prijavo na spletni strani Univerze v Mariboru.



Novice je pripravila Lori.