15 zakonov o visokem šolstvu
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je v javno obravnavo podalo nov Zakon o visokem šolstvu, ki bo za pripombe na voljo do 24. julija. Naj naštejemo le nekaj sprememb in novosti v predlogu zakona. Prepoved trpinčenja in spolnega nadlegovanja je sicer že veljala, vendar je v novem zakonu eksplicitneje zapisano, koga vse člen vključuje. 14. člen novega zakona zajame več vrst udeleženk v visokošolskih institucijah, denimo zaposlene in tiste, ki na zavodu opravljajo občasno delo, medtem ko je prejšnji zakon izrecno omenjal le študentke.
Novost v zakonu so krajša izobraževanja za pridobitev mikrodokazil, o pripravi katerih smo na redakciji že poročale. Ta so obravnavana v 43. členu novega zakona, mikrodokazila pa so opredeljena kot javne listine, ovrednotene z Evropskim prenosnim kreditnim sistemom. Mikrodokazila, vredna od enega do devetih kreditov, bo posameznica pridobila s krajšimi izobraževanji, ki jih bodo izvajali visokošolski zavodi. Izobraževanja bodo služila pridobitvi specifičnih znanj, spretnosti in kompetenc, ki ustrezajo družbenim, osebnim, kulturnim potrebam ali potrebam trga dela. V osmem odstavku zakona je zapisano tudi, da krajša izobraževanja za pridobitev mikrodokazil ne predstavljajo študijskih programov ali obveznosti, ki bi jih dotični zakon zahteval za dokončevanje študijskih programov.
Spremembe čakajo tudi samostojne visokošolske ustanove. Teh namreč glede na zakon ne bo več ustanavljala država in bodo tako samostojni zavodi pravne osebe zasebnega prava, kot velja za zasebne univerze. Država bo po novem zakonu lahko ustanovila le javne univerze. STA poroča, da se bosta novomeška fakulteta za informacijske študije in visoka šola za upravljanje podeželja Grm priključili eni od javnih univerz.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije še ni določilo, v kolikšnem delu bo država sofinancirala doktorske študije v naslednjem letu. Po uredbi o sofinanciranju doktorskega študija bi moralo pristojno ministrstvo sklep o višini sredstev za sofinanciranje doktorskega študija sprejeti do 15. aprila. Z ministrstva so za N1 sporočili, da bo sklep glede sofinanciranja doktorskega študija sprejet v juniju, datum v uredbi pa je le instrukcijski rok, saj se sredstva sprejemajo glede na proračunske zmožnosti. Letos se je zato sprejetje sklepa zamaknilo, saj na ministrstvu čakajo rebalans proračuna za leto 2025, N1 pa poroča, da je ta zamik od vpisa že odvrnil nekatere interesente za doktorski študij, ki niso vedeli, ali si bodo morali študij financirati sami.
Prejšnji teden je Evropska univerzitetna asociacija organizirala webinar na temo bolonjskega procesa, ki je sledil konferenci v Tirani v organizaciji Evropskega visokošolskega prostora konec maja na isto temo. Ugotovitve glede poteka bolonjskega procesa kažejo, da ta ne dosega nekaterih cijev, ki so bili zastavljeni leta 1999, med drugim mednarodne mobilnosti študentk. Snovalci bolonjske reforme so za cilj zastavili, da bi 20 odstotkov študentk v Evropi v času svojega študija vsaj tri mesece preživelo v tujini, trenutni odstotek izpeljanih fizičnih mobilnosti pa je 8,4. Poročilo o bolonjskem procesu skozi oči študentk je naredila tudi Evropska študentska organizacija, ki manjši odstotek študentk, ki se odločijo za izmenjavo ali študij v tujini, glede na rezultate ankete pripisuje pomanjkanju denarja.
Iz Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, krajše CMEPIUS, so nam poslali podatke o deležu slovenskih študentk, ki so se v okviru programa Erasmus+ udeležile mobilnosti v tujini. Ta je v lanskem študijskem letu znašal 3,5 odstotkov, leto poprej pa 3,8 odstotkov. Opozorili pa so, da so med institucijami precejšnje razlike v deležih izpeljanih mednarodnih mobilnosti.
Skupina Povezani je v sredo na svojih družbenih omrežjih objavila obvestilo za javnost, kjer piše, da bo skupina skupaj z Radiem Študent pripravila spremembe pri 119. členu poslovnika Študentskega zbora. Kot so napisali, bi s tem omogočili prenašanje sej v živo. Na radiu smo za to informacijo izvedele preko družabnih omrežij, zaenkrat nas iz Skupine Povezani za skupno delo pri spremembi poslovnika še niso kontaktirali.
ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK
Ker smo trenutno globoko v izpitnem obdobju in čitalniških mest vedno primanjkuje, študentski obvestilnik začenjamo z obvestilom, da ima Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani odprto dodatno skupno študijsko čitalnico. Ta se nahaja v učilnici 325 v tretjem nadstropju in je odprta od ponedeljka do četrtka od 7. ure do 21.30 in ob petkih od 7. ure do 13.30. Dodatna čitalnica bo odprta do drugega julija. Če pa med učenjem vseeno najdete čas za razvedrilo, vas v nadaljevanju čaka še pregled dogodkov v tem tednu.
V torek ob 18. uri bo na Vodnikovi domačiji potekalo predavanje Morja Evrope – meje in prehodi, ki ga bo vodil Oto Luthar. Predavanje bo zadnje v ciklu Vodnik po humanistiki, ki je letos nosil naslov Evropa? Tokratno predavanje bo temeljilo na knjigah Evropa in morje Michela Mollata in Mesto v zgodovini Evrope Leonarda Benevola, govora pa bo predvsem o vplivu, ki ga ima in ga je imelo morje na življenje v Evropi.
V sredo ZRC SAZU v Atriju in pred knjigarno Azil pod imenom Roza_ZRC+ 24 organizira več dogodkov v sklopu meseca ponosa. Od desete ure naprej bo pred knjigarno Azil potekal Roza bazar z izbrano literaturo z LGBTIQ+ tematikami. Ob 11. uri bo v Atriju potekal Roza_simpozij, na katerem bodo gostje obravnavale razloge za stopnjevano nasilje in širjenje sovraštva nad LGBTIQ+ osebami, predvsem na primeru lanske Parade ponosa. Simpoziju bo ob 12.30 sledilo predavanje o transvključujoči rabi jezika. Poleg naštetih bo čez dan potekalo še nekaj dogodkov in stojnic, več informacij pa lahko dobite na spletni strani ZRC SAZU.
V sredo ob 19. uri Inštitut za delavske študije v Placu ponovno organizira predavanje v sklopu letnika Intelektualci. Tokratno predavanje ima naslov Intelektualci, inteligenca in partija, vodil pa ga bo Rastko Močnik.
V sredo in četrtek bo na Vojkovi cesti 53 v Ljubljani potekalo še zadnjih nekaj dogodkov v sklopu razstave študentk Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani z naslovom Ponjava 4. V torek bo med 16. in 17. uro potekal voden ogled razstave, isti dan in v sredo pa se bo odvilo tudi nekaj predavanj. Več informacij lahko najdete na spletni strani akademije. Razstava, ki je bila odprta pretekli petek, bo na voljo za ogled do srede.
V četrtek se bo ob 18. uri v Placu odvilo kvir feministično predavanje Kvir boj in socializem. Predavanje bo obsegalo zgodovinski pregled kvir boja v Sloveniji in na tujem, vpliv liberalnih politik na kvir gibanja, govora bo med drugim o razvoju in pomenu jezika, identitetnih politikah in konceptih biološkega in družbenega spola. Po koncu bo sledila razprava o socializmu in kvir boju.
Prav tako v četrtek bo v Mladinskem gledališču v Klubu Mladinsko ob 20. uri potekal dogodek Študentska zasedba FDV in Palestina: Ljubezen do javnih politik. Pogovor bo vodila Kristina Božič, gostji pa bosta predstavnici študentk in zaposlenih s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Dodaj komentar
Komentiraj