Pretekli teden je bil na področju slovenskega šolstva po dolgem času zanimiv. Eden od razlogov razburkanja je javnosti zdaj že prav gotovo znan - gre namreč za dogodke v zvezi z domnevno nepravilnim izplačevanjem dodatkov zaposlenim na Filozofski fakulteti. O tem smo že poročali, danes pa smo se udeležili tudi tiskovne konference na to tematiko. Konferenca je potekala v prostorih Univerze v Ljubljani.

Konferenca, na kateri sta govorila rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič in dekan Filozofske fakultete Roman Kuhar, je bila kratka, a sladka. Na konferenci je postalo jasno, da so ostale članice Univerze že začele hiter pregled poslovanja zadnjih let in vseh 25 izjavlja, da da se pri njih niso dogajale prakse, kot so se na Filozofski fakulteti. Zanimivo je, da dve fakulteti za revizijo prosita sami.

IZJAVA

Tako rektor kot dekan sta bila pri izjavah in kasnejših odgovorih na novinarska vprašanja izjemno previdna. Ponovno sta opozorila na dejstvo, da so izsledki revizije predani tožilstvu in da zaradi oviranja postopka ne smeta dajati izjav. Posebej pomembno se jima je zdelo izpostaviti, da je govora o sumu storitve kaznivega dejanja, obenem pa sta oba nekajkrat povedala, da nekateri izmed vpletenih nanju izvajajo pritiske in poskušajo izsiliti, da se zadeve ne bi raziskovalo. Oba govorca še izpostavljata, da celo afere z neupravičenim izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost niso bile sodno obravnavane:

IZJAVA

Rektor in dekan sta na vprašanja o višini zneskov odgovarjala, da o številkah ne moreta govoriti. Naj opozorimo na nekoliko zmotno poročanje nekaterih medijev, ki poročajo o številki milijon evrov; razrez višine zneska je neznan, ker celoten znesek vsebuje dve večji postavki - nepravilno ter neupravičeno izplačevanje dodatka vodstvu univerze ter fakultete na eni strani, na drugi strani pa upravičeno izplačevanje dodatkov predstojnikom in pomočnikom predstojnikov oddelkov, a pod napačno postavko. Izplačila, ki so bila nakazana vodjem, so torej upravičena in jih je nesmiselno šteti k celokupnemu znesku.

In še dobra novica iz visokošolskega sveta. Na seji 24. septembra se je senat Univerze v Ljubljani dogovarjal o spremembi 128. člena statuta. Gre za člen, katerega sprememba je lani v jesenskem času dvignila precej prahu, saj je pomenilo, da bi bili študentje kandidati, ki so izgubili status, primorani plačevati zagovore diplomskih in magistrskih nalog takoj po izgubi statusa. Na omenjeni seji je senat Univerze v Ljubljani potrdil spremembo statuta, čaka pa še na potrditev Upravnega odbora. Po novem se 128. členu doda nov, četrti odstavek, ki se glasi:

»Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko kandidat, ki je pred izgubo statusa študenta opravil vse študijske obveznosti razen zaključnega dela in je imel najkasneje v šestih mesecih po izgubi statusa študenta potrjeno temo zaključnega dela, brez plačil zaključi študij, vendar najpozneje v roku dveh let od izgube statusa.« Torej - študentke in študentje bomo lahko diplomska in magistrska dela zagovarjali dve leti po pretečenem statusu študenta.

O problemih poročajo rektorji Univerze v Ljubljani, Mariboru in Kopru in Univerze v Novi Gorici. Rektorji so se pretekli teden pogovarjali o načinu opravljanja prakse študentov zdravstvene nege ter medicine. Univerze namreč morajo zdravstvenim ustanovam plačevati opravljanje prakse, zato ti odhajajo v tujino. Študentom je po opravljeni praksi pogosto ponujena zaposlitev, zato se študentje pogosto odločajo, da v tujini, pogosto v Avstriji, tudi ostanejo. Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Novi Gorici, pove, da je situacija še hujša. Fakultete, po njegovih besedah, tekmujejo med seboj glede tega, kdo bo zdravstvenim ustanovam plačal več, da bodo študente prepustili na prakso.

S študijskim letom 2018/2019 je v študentskih domovih razpisanih 11.941 mest za subvencionirano bivanje, od tega 4050 za sprejem, ostala pa za podaljšanje bivanja. Letos je študentom z mednarodno zaščito namenjenih 15 mest.

V kanadski zvezni državi Alberta je pred nedavnim veliko negodovanja povzročila spletna anketa, ki je anketirance spraševala po prednostih tako imenovanih rezidenčnih šol. Na vprašanje o prednostih rezidenčnih šol so bili ponujeni odgovori: otroci, ki so se v teh šolah šolali, so se naučili lepega vedenja, otroci so se civilizirali, otroci niso bili doma ter otroci so se naučili brati. Ost prvih treh odgovorov lažje zaznamo, če vprašalnik o prednosti rezidenčnih šol pospremimo z informacijo, da so to šole, kamor so Kanadčani pošiljali otroke iz inuitskih ter indijanskih družin. Šole so spadale pod upravo krščanske cerkve, v stotih letih obstoja pa jih je bilo prisiljeno obiskovati približno 150.000 otrok oziroma 30 % otrok staroselcev. Od teh je od hude spolne, fizične zlorabe umrlo med 3000 in 6000 otrok. V rezidenčnih šolah, ki so temen madež kanadskega šolskega sistema, se je šolajočim otrokom odrekala pravica do govorjenja v maternem jeziku, odrekala pravica do obiskovanja družine, potekala pa je tudi prisilna frančizacija (??). Kanadske oblasti so tako govorile o postopni civilizaciji, katere končni cilj je bil, da je moral biti vsak moški Indijanec, starejši od  21 let, sposoben govoriti in pisati francosko ali angleško, izkazovati dober moralni karakter in biti brez dolgov.

Študentski obvestilnik

Jutri, 27. septembra, bodo v Mladinskem centru Nova Gorica potekale delavnice gledališke improvizacije, začetek ob 16:00.

Prav tako jutri, 27. septembra, a v MKNŽ Ilirska Bistrica, koncert Bad Breeding in Nueva Generacion. Koncert se, po informacijah organizatorjev, začne ob 21. uri in 7 minut.

Med festivali ne zamudite festivala Mesto žensk, ki se začenja naslednji četrtek, pa retrospektive Bergmanovih filmov ob režiserjevi stoletnici. Mesto žensk bo potekalo po različnih lokacijah v mestu, Bergmanova retrospektiva pa v slovenski Kinoteki.

Za navdušene nad Novim svetom - jutri ob 19. uri bo v Atriju ZRC SAZU potekala predstavitev knjige Ameriški holokavst avtorja Davida E. Stannarda. O ameriškem holokavstu bosta govorila Tomaž Mastnak ter Gorazd Kovačič.

Novice je nabrala Zala