Akademskih 15 nalog za ministrstvo

Akademskih 15 nalog za ministrstvo

Oddaja
30. 1. 2019 - 14.00

Socialna problematika mladih, ki se pred negotovostjo na trgu dela in stanovanjskem trgu skušajo ubraniti s podaljševanjem študentskega statusa, se na visokošolski ravni že nekaj časa “rešuje” pretirano enostransko. Namesto da bi se stanovanjska politika države bistveno izboljšala in prekarnost odpravila s trga dela, se mladim zgolj omejuje možnosti pri iskanju socialne varnosti s fiktivnimi vpisi. To omejevanje se zdaj razširja tudi na srednješolsko raven, saj bo prihodnja generacija srednješolcev lahko status dijaka koristila le toliko časa, kot traja njihov program. Temu bosta dodani eno leto za ponavljanje in eno leto za prepis. Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je že v svojem zadnjem mandatu v letih 2013 in 2014 napovedal vojno proti fiktivnim vpisom na srednjih šolah. Toda takrat je prišel v navzkrižje z vodstvi šol, saj je ubral strategijo nižanja vpisnih mest. Tokrat se zdi, da je z vodstvi šol našel skupni jezik in dolgoročne rešitve uspešno preložil na naslednje ministrstvo, vso težo socialne negotovosti pa preložil na posameznike, ki so se doslej opirali na kupljene dijaške statuse.

Za ta mandat je Pikalo napovedal prehod od besed k dejanjem. Na ministrstvu namreč navajajo več kot 70 nalog, ki so si jih zadali za to mandatno obdobje. Začenši s predšolsko vzgojo, “je že v pripravi predlog sprememb Zakona o vrtcih, s katerimi bi vsem fizičnim in pravnim osebam prepovedali izvajanje varstva otrok in predšolske vzgoje brez vpisa v razvid izvajalcev oziroma register varuhov”. Na ravni osnovnih šol pa si med drugim obetajo prenovo učbeniškega sistema, sistema na področju nadarjenih in državljanske vzgoje, celovito prenovo digitalizacije v šolah in prenovo kariernega razvoja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Sledila bo prenova gimnazijskega programa ter splošne in poklicne mature na način, da bo ločnica med njima bolj jasno začrtana v luči naraščanja poklicnih maturantov. Nadalje bomo lahko posebej pozorni na novi predlog novele Zakona o visokem šolstvu, pri čemer pričakujemo, da mu bo ministrstvo tokrat namenilo dovolj časa za javno razpravo. Poleg tega bodo na ministrstvu nadaljevali s strategijo internacionalizacije visokega šolstva, ki zaenkrat zaobjema predvsem spodbujanje študijskih izmenjav, gostovanj iz tujine, potovanj domačih strokovnjakov v tujino ter prijav na mednarodne razpise. Upamo, da spodbude vključujejo tudi sredstva za potovanje v tujino za pedagoške delavke in delavce, še posebej v luči tega, da je to eden težje dosegljivih pogojev za habilitacijo v naziv.

Prejšnji četrtek je vlada sprejela rebalans državnega proračuna za leto 2019, o katerem bo Državni zbor glasoval na začetku marca. Novi proračun predvideva več kot 200 milijonov evrov za znanost in raziskovanje, kar je največ v zgodovini Republike Slovenije, kot poudarjajo na MIZŠ. Za razporeditev dodatnih sredstev so na ministrstvu pripravili predlog Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki bo kmalu na vrsti za medresorsko usklajevanje. Počasi se torej približujemo zastavljenemu cilju enega odstotka bruto domačega proizvoda, namenjenega za znanstveno raziskovalno dejavnost v letu 2022.

Znani so rezultati razdelitve sredstev v okviru razpisa Po kreativni poti do znanja, ki ga financirata MIZŠ in Evropska unija. Sredstva v vrednosti dobrih dveh milijonov evrov so bila podeljena za povezovanje visokošolskih zavodov z gospodarskim in negospodarskim okoljem. Na razpisu je uspešno kandidiralo 18 zavodov, od tega tri javne univerze ter 15 zasebnih visokošolskih zavodov. Vseeno so bila sredstva v večini podeljena fakultetam na javnih univerzah, ki so prijavile 110 od skupaj 133 odobrenih projektov. Pri tem so si sredstva približno enakomerno porazdelile tako naravoslovne in tehnične kot humanistične in družboslovne fakultete.

V ponedeljek, 28. januarja, se je zaključil razpis Študentske organizacije Slovenije za predsednico ali predsednika omenjene organizacije. Kot so nam sporočili, so do tega datuma prejeli le eno kandidaturo. Omenjeno kandidaturo bodo odprli in pregledali na naslednji seji Predsedstva ŠOS in preverili, ali je kandidatura popolna. Nato bo Predsedstvo ŠOS kandidatko ali kandidata predlagalo in dalo na glasovanje Skupščini ŠOS. O volitvah, za katere datum zaenkrat še ni znan, bomo na Radiu Študent seveda tudi poročali.

Prejšnji petek se je rektor ljubljanske univerze Igor Papič zopet sestal z dekanom Fakultete za arhitekturo ter profesorji, ki so hkrati lastniki arhitekturnih pisarn. Po podatkih, ki jih je zbralo Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, je teh, vključno z dekanom, dvajset od skupaj dvaintrideset učiteljev na fakulteti. Pisarna v lasti dekana fakultete na primer nima zaposlenih, v letu 2018 pa je zabeleženega preko devetdeset tisoč evrov prometa samo z javnim denarjem. Upravičeno je sklepati, da delovno silo v dekanovi pisarni pridobijo večinoma preko atipičnih oblik dela. Preveriti pa bi bilo treba, ali je najemanje storitev namesto zaposlovanja delavcev pri zadostnih zaslužkih sploh upravičeno. Študenti arhitekture namreč navajajo, da jim soavtorstvo pri projektih mnogokrat ni pripisano, materialna kompenzacija pa je nezadostna, ponekod celo nelegalna. Fakulteta za arhitekturo navaja podatek, da je preko študentske napotnice v pisarnah profesorjev lani delalo 40 študentov, kar je v povprečju dva študenta na pisarno in le štirje odstotki vseh vpisanih študentov na arhitekturi. Ker pa naj bi delo potekalo tudi na črno, bi bilo te podatke, vključno s pogoji dela, treba dodatno preveriti. To pa bo žal bolj kot ne nemogoče, dokler bodo domnevno izkoriščani študenti ostajali anonimni in zastopništvo prepuščali študentskemu svetu na Fakulteti za arhitekturo in na Univerzi. Omejene možnosti, ki jih imajo anonimni izkoriščani študenti in posledično tudi pristojne institucije, pojasni predsednik Gibanja Borut Brezar: izjava.

Včeraj je v Državnem zboru padel predlog Slovenske demokratske stranke in Slovenske nacionalne stranke o ustavni obtožbi zoper predsednika vlade Marjana Šarca. Poleg omenjenih strank podpore ni izrazila Nova Slovenija, medtem ko sta koalicija in Levica glasovali proti. Premier je zaključil, da možna rešitev ni le ena, toda zagotovil, da odločbe ustavnega sodišča ne bodo ignorirali.

TUJINA

Preverimo še dogajanje v tujini. Na Irskem ostaja aktualna ideja o ukrepu, ki bi pospešil naraščanje enakosti razmerja med ženskami in moškimi na profesorskih in vodstvenih položajih na tamkajšnjih univerzah. V celotni zgodovini irskih univerz namreč ne beležijo niti ene rektorice. V Sloveniji je za primerjavo doslej zabeležena le ena rektorica javne univerze. To je leta 2005 na Univerzi v Ljubljani postala Andreja Kocijančič, sicer do nedavnega predsednica sveta Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Po ocenah irske Delovne skupine za enakost spolov oziroma Gender Equality Taskforce bi brez posebnih ukrepov na tem področju trajalo še 20 let, da bi bilo ženskih profesoric 40 odstotkov. Ministrica za visoko šolstvo na Irskem, Mary Mitchell O’Connor, si po vzoru podobnih ukrepov na Nizozemskem, v Avstraliji in Nemčiji prizadeva za uresničenje triletnega načrta, ki bi v situaciji dveh, po dosežkih primerljivih kandidatov za isto profesorsko mesto preferiral ženske. Preden pa bo načrt lahko izpeljala, bo verjetno trčila še ob nekatere pravne ovire, ki onemogočajo diskriminacijo po spolu.

V glavnem mestu ameriške zvezne države Kolorado, torej v Denverju, je tamkajšnji sindikat učiteljev prejšnji torek izglasoval stavko. Do odločitve jih je pripeljalo spoznanje, da obljube o pozitivnih spremembah, ki naj bi jih prinesle neoliberalne reforme, ne držijo. Preveva jih občutek, da so poskusni zajčki reform, ki v končni fazi povečujejo družbene neenakosti. Preden lahko začnejo stavko, morajo čakati na odziv ministrstva za delo, ki ga je naslovnik stavke, Sistem javnih šol v Denverju, prosil za intervencijo, da bi preprečil stavko. Podobno kot je to veljalo za njihovo zadnjo stavko pred petindvajsetimi leti, tudi zdaj brez podpore učencev in njihovih staršev denverski učitelji ne bi zdržali pritiska. Ponavljajo se poskusi ustrahovanja, vprašanje je tudi, ali se bo Sistem javnih šol zopet poslužil pošiljanja nadomestnih učiteljev preko stavkovne straže oziroma picket lina. Ob zadnjem takšnem poskusu je stavko rešilo to, da so učenci kljub vsemu ostali doma in s tem rednim učiteljem omogočili, da so zavoljo pogajanja o boljših delovnih razmerah ustavili učni proces.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Založba Studia humanitatis leto začenja s prevodom dela svetovno znanega avtorja Bruna Latoura z naslovom Prizemljitev: politika v času podnebnih sprememb. Za pogovor o omenjenem delu bodo ta četrtek, 31. januarja, ob sedmih zvečer v okviru Festivala svetovne literature Fabula v Cankarjevem domu priredili dogodek. Več o temi pogovora nam pove urednik založbe Studia humanitatis dr. Jože Vogrinc, ki bo dogodek tudi povezoval: izjava. Med govorci pa bo tudi dr. Pavel Gantar.

Februarja se obeta nadaljevanje PI pogovorov v organizaciji Pedagoškega inštituta. Na naslednjem srečanju 13. februarja v Trubarjevi hiši literature bodo govorci tematizirali širši kontekst radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Poudarek bo na teoriji, javnih politikah in pedagoški praksi.

Ob dvestoti obletnici smrti Valentina Vodnika prireja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in Oddelkom za slovenistiko Filozofske fakultete enodnevni interdisciplinarni znanstveni simpozij. Potekal bo čez dan v četrtek, 31. januarja. Simpozij, na katerem bo svoje prispevke predstavilo več kot ducat govorcev, bo potekal na dveh lokacijah, in sicer dopoldanski del simpozija v Prešernovi dvorani na Novem trgu 4, popoldanski pa na Vodnikovi domačiji.

Naloge je na ministrstvo preložila Hana.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness