Pozdravljeni v še zadnjih rednih novicah Univerzitetne redakcije Radia Študent, preden presahnejo v poletni vročini in preden si protestniki začnejo nabirati novih moči za jesenske upore in si visokošolski predstavniki v predale pospravijo predloge o varčevalnih ukrepih.

Začenjamo v tujini. Columbia University je postala prva univerza v ZDA, ki je prenehala z investiranjem v zasebna zaporniška in varnostna podjetja. Po zaslugi kampanje kolumbijskih študentov bo univerza namreč prodala približno 200.000 delnic, ki jih je imela v lasti pri podjetju G4S, ki velja za največjo zasebno varnostno podjetje na svetu, in pri CCA oziroma Corrections Corporation of America, ki velja za največje zasebno zaporniško podjetje v ZDA. Da lahko zmago študentov označimo za »big deal«, se sicer v luči nenehne rasti podjetij ne nanaša toliko na višino finančnih sredstev, ki jih bo univerza s tem odtegnila omenjenima podjetjema, temveč bolj na dejstvo, da vlaganje univerzitetnih financ v slična podjetja in njihovo vzajemno financiranje univerzitetnih dejavnosti ter poseganje vanje ni nič nenavadnega. Zato je odločitev univerze pomemben prvi korak k izginjanju take prakse v visokošolskem ameriškem prostoru. Seveda pa gre tudi za pomenljivo simbolično gesto proti masovnemu ameriškemu zaporniškemu sistemu in neetičnemu ravnanju z zaporniki, po čemer je znan CCA, G4S pa za podobno ravnanje v centrih za pridržanje in na visoko varovanih državnih mejah, med drugim tudi na izraelsko-palestinski meji.

 

Kar se je začelo kot na videz nepomemben protest proti obveznemu Joga dnevu na Univerzi v Kašmirju, se je končalo tako, da je univerza zaklenila študentski kampus in namestila v njegovi okolici stotine policistov, da bi preprečila nadaljnje proteste. Prav tako je odpovedala vsa predavanja in prisilila vse goste v študentskih hostlih znotraj kampusa, da jih zapustijo. Pretirani odziv vodstva na začetni mirni protest študentov, ki so se uprli vsesplošni obvezni univerzitetni vadbi ob Svetovanem dnevu joge in ga označili kot vsiljevanje določene tradicije in vere, dobi smisel, če ga beremo v luči nezadovoljstva nad dolgo trajajočo prepovedjo študentskega sindikalnega organiziranja in politike na univerzi. Ta traja že od poznih osemdesetih in je vmes doživela omilitev le za dve leti. Ponovno so jo ponovno uvedli l. 2009 po protestih proti posilstvu in umoru dveh žensk v Shopianu. Po besedah prorektorja univerze je prepoved študentskega združevanja povsem upravičena, saj meni, da si [beri kot izjavo] morajo na univerzi najprej prizadevati za akademsko odličnost, ki šele ustvarja okolje, kjer lahko študentski sindikati res zacvetijo.

Nadaljujemo na slovenskih tleh. Na zahtevo primorskih študentov je rektor primorske univerze, Dragan Marušič, prejšnji teden prekinil pogodbeno razmerje z Egonom Žižmondom in Nado Trunk Širca. Slednja sta namreč v sodnem postopku pred kratkim priznala krivdo pri sodelovanju nezakonitih vpisov študentov na primorsko fakulteto za matematiko. Študentska organizacija Univerza na Primorskem je zaradi spornosti njunih dejanj od rektorja zahtevala tudi za odvzem vseh habilitacij, ki sta jih pridobila na univerzi. Slednje sicer ni možno, vendar predsednik ŠOUP, Seit Demiri, njihovo delovanje v danem primeru ocenuje kot uspešno, saj se s tem končno naslavlja odgovornost profesorjev, ki so bili pred tem domala nedotakljivi.

 

Statutarna komisija Univerze v Ljubljani je na včerajšnjem senatu predlagala dve večji spremembi, in sicer ureditev pogodbenega dela izven univerze in problematiko plagiatorstva. Predlagani spremembi sta predvsem odziv na nedavna razkritja o višini prejetih avtorskih honorarjev, ki so jih nekaterih prejemali za svoje akademsko delo, ter razkrije plagiatorstva diplomskih in magistrskih nalog, ki so z pozicije ministrice za izobraževanje, znanost in šport odnesla kar dve ministrici. Več o tem v petkovi oddaji Kaj pa univerza.

Analiza učnih načrtov za slovenščino je pokazala izredno slabo zastopanost slovenskih avtoric, saj je njihova prisotnost v šolskem prostoru le 15-odstotna. Trenutni učni načrt, ki je bil prvič sprejet leta 1998 in je doživel vmes le nekaj sprememb, nazadnje leta 2011, je potreben temeljite prenove. Tudi predlog posodobljenega učnega načrta, ki je izšel prejšnji teden, ni zadovoljiv, tako zaradi prej omenjene problematike kot tudi pomanjkanja besedil iz ljudskega izročila. Daljši komentar o posvetu, ki ga je pripravil Nacionalni svet za kulturo na temo zastopanosti ženskih avtoric, je podala Barbara Simoniti, predsednica Mire, ženskega odbora slovenskega PEN:

/izjava v posnetku/

Nadalje je Barbara Simoniti pojasnila, zakaj so se izključenosti oziroma manjše vidnosti slovenskih avtoric v literarnem prostoru lotili ravno na področju učnih načrtov.

/izjava v posnetku/

In kakšne konkretne predloge za rešitev problematike so oblikovali na posvetu?

/izjava v posnetku/

Za konec je Barbara Simoniti spregovorila še o splošnem položaju žensk v literarnem in akademskem svetu ter nekaterih obstoječih načinih reševanja.

/izjava v posnetku/

Današnji študentski obvestilnik bo jako skop in morda je prav tako, da si lahko oddahnemo od kopice dobronamernih dogodkov in projektov, s katerimi nas tisti, ki vedo bolje od nas, kaj v življenju potrebujemo, zasipajo tekom leta. Vseeno vas z zadnjimi rednimi novicami ne bomo prikrajšali na tem področju. Tako projekt Za zdravje mladih, ki bo potekal do aprila 2016 in katerega cilj je izoblikovati analizo stanja na področju zdravja med otroki in mladino ter na podlagi dobljenih rezultatov osnovati nadaljnje programe in predloge, trenutno izvaja raziskavo o odnosu mladih do zdravja in zdravega življenjskega sloga. Povezava do ankete se nahaja na spletni strani Zveze Škis, zato vabljeni k reševanju za pomiritev vsiljene slabe vesti glede lastnega življenjskega sloga.

Univerza v Ljubljani organizira Karierni tabor, ki bo potekal od 6. do 10. julija. Naj vas kar takoj razočaramo, da se v sklopu dogodka ne bo prav nič taborilo, saj gre zgolj za sklop brezplačnih delavnic za krepitev zaposlitvenih veščin in pripravo na trg dela. Če ne drugega, nas navdušujejo vsaj izvirna imena delavnic, kot so na primer CV klinika, Dobra zaposljivost in samoocena, Silent coaching – karkoli to že je, in nam osebno najljubši – Izdelava Linkedln profila. Glede na to, da bodo delavnice potekale v prostorih Univerze v Ljubljani, lahko svojo žalost zaradi odsotnosti spanja v šotoru, kurjenju večernega ognja in pečenju koruze izrazite tako, da si zaigrate kakšno otožno sonato na prestižnem klavirju Steinway & Sons, ki ga je družba Krka donirala Akademiji za glasbo. Če so medtem klavir že prestavili na drugo lokacijo, pa se delavnic potem raje ne udeležite.

Evo, in to je to. Zdaj bo bojda nekaj časa mir.