V četrtek je mjanmarski parlament po mnenju študentskih aktivistov sprejel sporen zakon o reformi izobraževalnega sistema. Zakon ne vključuje dogovorov, ki so jih pripravljavci zakona in študentsko vodstvo sprejeli na vladnih pogajanjih. Zahtevali so splošno povečanje odločevalske moči študentske skupnosti pri oblikovanju izobraževalne politike. Novi zakon predvideva le možnost sodelovanja študentskih predstavnikov, s čimer moč ostaja centralizirana v vladnih nosilcih, študentka skupnost pa je tako degradirana na nivo ostalih družbenih organizacij. Druge njihove zahteva zavzemajo: decentralizacijo izobraževalnega sistema; spremembo režima sprejemnih izpitov za vstop na univerze; modernizacijo nacionalnih kurikulumov; zagotavljanje brezplačnega, obveznega izobraževanja do 9. razreda; in dostopnosti do pouka v maternem jeziku etničnih manjšin v nižjih razredih. Borba za uveljavljanje njihovih zahtev se nadaljuje. In kot smo poročali že prejšnji teden, je medtem še vedno več kot 70 študentskih aktivistov na sodišču z obsodbo nelegalnega zbiranja in protestiranja za izobraževalno reformo.

V soboto so se v visokošolski učitelji Indije zbrali pred stavbo komisije za koordinacijo, določanje in vzdrževanje standardov in financiranja visokega šolstva. Izvedli so »dharno«, kot obliko nenasilnega protestiranja, ki vključuje fizično blokado vhodnih vrat naslovnika s sedenjem protestnikov in post. Protestirali so zavoljo povečevanja privatizacijskih in komercializacijskih teženj visokega šolstva in slabih pogojev dela učiteljev. Učiteljstvo postaja tudi v Indiji vse bolj nestabilno delovno mesto, napredovanje je sistemsko zelo omejeno, od leta 2004 pa učitelji niso več upravičeni do pokojnine.

 

V Veliki Britaniji so zaskrbljeni nad zdravjem in gibanjem svojih študentov in dijakov. Ugotovili so namreč, da je vsak četrti šolar prepričan, da je tudi igranje videoigric nekakšna oblika športa in da več doprinese kot škodi zdravju. V tamkajšnjih šolah so namreč pred desetimi leti uvedli programe, kjer so se učenci namesto dodatnih ur športne vzgoje lahko preko videoigric učili računalniške pismenosti in tako nadoknadili obvezne ure. Takrat je bil program deležen izjemnih pohval in podpore javnosti. Sedaj pa raziskovalci v nevladnih organizacijah, kot je The Youth Sport Trust, ugotavljajo, da zadeva ni tako čudovita, kot se je sprva zdela. Po zadnjih raziskavah sodeč, se večinski del šolarjev fizično ne udejstvuje niti dveh ur na teden. Rezultati sicer kažejo, da se je stanje pred tremi leti, ravno takrat, ko so v Londonu potekale olimpijske igre, nekoliko izboljšalo. Na ministrstvu so namreč namenili večje vsote denarja za izvajanje športnih programov, medrazrednega in medšolskega tekmovanja ter povezovanja z lokalnimi športnimi društvi. Ob koncu iger in koncu ustvarjanja vtisa o zdravem in športnem narodu in njegovem podmladku se je zadeva obrnila, učenci so namesto telovadnic in igrišč ponovno sedli za računalniške ekrane. Zaradi zaskrbljujočih podatkov se tamkajšnja vlada že dogovarja o implementaciji športnih programov, ki bi zagotavljali vsaj minimalno fizično vadbo, v šolske kurikulume.

Hlače ali krilo? Razprava o tem, ali je ženskam dovoljeno nositi hlače, se zdi zastarela in davno prežvečena. Toda do nedavnega je bilo ženskam ravno za namene žvečenja še vedno prepovedano nositi hlače, saj so jim formalni oblačilni predpisi v nasprotnem primeru onemogočali udeležbo na večerji v univerzitetnih obedovalnicah Univerze v Cambridgeu. Toda po zaslugi kampanje transseksualnega študenta Charlieja Northropa je na St Catharine's College ženskam po stoletju in pol, odkar je kolidž začel sprejemati tudi dekleta, sedaj dovoljeno nositi hlače kot formalno večerno toaleto. A ne le to. Po zaslugi kampanje so se pravila spremenila tudi za moške - sedaj je tudi njim dovoljeno nositi krilo ali obleko namesto hlač. Študent, ki je sprožil kampanjo, si je namreč zadal, da bo spremenil oblačilni kodeks tako, da bo ohranil formalnost oblačil za različne univerzitetne dogodke, a zabrisal vse meje, ki določajo primerna oblačila glede na spol. To mu je več kot uspelo, saj je St Catharine’s College obenem tudi edini, ki je v osemstoletni zgodovini Univerze v Cambridgeu spremenil pravila formalnega oblačenja.

_________________________________________________________

Včerajšnji dan je zaznamovala petindvajseta obletnica Mladinskega sveta Slovenija, ki so jo obeležili v Kristalni palači v ljubljanski blagovno-trgovinski coni oziroma BTC-ju. Na slovesnosti je prisotne nagovorila resorna ministrica Maja Makovec Brenčič, prvi predsednik sveta Janez Škulj in aktualni predsednik MSS Tin Kampl. Po nagovoru je sledila okrogla miza, na kateri so položaj mladih nekoč in danes premišljevali tudi državna sekretarka z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Martina Vuk, prvi predsednik Evropskega mladinskega foruma, Tine Radinja ter N'Toko. Ministrica Makovec Brenčič, ki je hkrati tudi predsednica sveta vlade za mladino je v nagovoru poudarila, da se mladim mora zagotoviti podporno okolje, v katerem bodo lahko razvijali svoje potenciale in ideje. Dodala je, da imajo pri tem pomembno vlogo urad za mladino sveta vlade za mladino in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Obljublja pa tudi, da bo sama s svoje ministrske pozicije poskrbela, da bodo mladi deležni ustrezne pozornosti.

Na Institutu Jozef Stefan poteka druga konferenca mladih slovenskih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Glavni namen konference je povečati kroženje znanja med našimi strokovnjaki, ki študirajo ali delajo v tujini in domovini. Na konferenci bodo v dveh dneh predstavili izkušnje in izzive tistih, ki so že na študiju ali praksi v tujini, ter tistih, ki so se vrnili v domovino. Pripravili so tudi tri okrogle mize, prvo z naslovom Odhajanje v tujino, na kateri bodo predavatelji, ki študirajo v tujini, predstavili svoje izkušnje in prednost takega študija. Druga okrogla miza Vrnitev v Slovenijo po študiju v tujini bo predstavila izzive tistih, ki so se vrnili in zaposlili v Sloveniji, namen tretje okrogle mize pa je zbližati podjetja in študente, ki so v tujini zaključili študij ali prakso in iščejo primerno zaposlitev doma.

V ponedeljek so poslanci državnega zbora podprli predlog Združene levice in Zavezništva Alenke Bratušek glede sprememb zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. S predlogom se v poslanskih skupinah zavzemajo za zvišanje cenzusa do upravičenega subvencioniranega kosila v osnovnih šolah s trenutnih 18 na 36 odstotkov. Na ponedeljkovi seji je zvišanje cenzusa podprlo vseh 69 prisotnih poslancev, po napovedi koalicije pa je trenutno pričakovati dopolnila k prvotnemu predlogu. V SMC-ju tako pravijo, da bodo zadevo preučili z vidika socialne pravičnosti in javno finančne vzdržnosti, v SDS-u in NSi-ju pa dodajajo, da gre zgolj za kratkoročno rešitev, ki ne odpravlja vzrokov revščine.

Študentska organizacija Slovenije, Mladinski svet Slovenije in Sindikat Mladi Plus opozarjajo, da ministrstva in vlada niso zadovoljivo izpolnile sklepa državnega zbora z dne 12. marca, da bodo v roku treh mesecev pripravili analizo in predloge za reševanje problema pripravništev mladih v Sloveniji. Naprej komentira Tea Jarc iz Sindikata Mladi Plus:

izjava v posnetku

Med drugim so zapisali tudi, da brez odprave prepovedi zaposlovanja v javnem sektorju ne bo prave rešitve. Menijo, da bi bil že skrajni čas, da začne vlada, ob upoštevanju pozitivnih rezultatov gospodarskih gibanjih v zadnjih mesecih, razmišljati o odpravi ZUJF-a.

//////////////////////////////////////////////////////////////

V Knjižnici Otona Župančiča bo ob 18. uri potekalo predavanje, naslovljeno Podvodni lov. Nekdanji jugoslovanski prvak v podvodnem lovu, Veno Dušan Fortič, bo govoril o potapljaški športni zvrsti, podvodnih lovcih, prostem potapljanju in sorodnih aktivnostih. Vstopnine v mestni knjižnici seveda ni.

Hackerspace Kiberpipa, ki deluje pod okriljem društva Lugos vabi na četrto predavanje iz ciklusa Kako obogateti na borzi. Vsi, ki vas zanima avtomatiziranje trgovanja na borzi, smeri gibanja vrednosti delnic in osnove strojnega učenja, se nocoj ob 19. zglasite na Kersnikovi 6. Dogodek ne zahteva plačila, zanimiv pa bo tudi za tiste, ki niso vešči programiranja.

V Klubu študentov Sežana organizirajo tradicionalen festival Mladifest, ki združuje raznolike dogodke, od glasbenih, kulturnih do izobraževalnih. V petek, 3. Julija, ob 17.00 bo potekala javna razprava o prihodnosti visokega šolstva v Sloveniji. S poslanci parlamentarnih strank bodo razpravljali o konceptu predloga Zakona o visokem šolstvu.

Univerzitetna redakcija iskreno čestita vsem osnovnošolcem in dijakom, ki so uspešno zaključili šolsko leto. Tistim s popravci in študentom s preostalimi izpiti pa želi vztrajnost pri doseganju minimalnih kriterijev za kompetenčnejši CV.