Ob koncu minulega tedna je Državni zbor ponovno glasoval o predlogu zakona, ki določa dvig minimalne urne postavke za študentsko delo. Že potrjen predlog zakona je bil namreč predhodno z vetom zavrnjen s strani Državnega sveta. Na ponovnem glasovanju je predlog zakona podprla več kot polovica poslank in poslancev, kar pomeni, da bo zakon stopil v veljavo. Od 1. januarja 2020 bo minimalna urna postavka znašala 5,4 evra bruto in se bo naprej usklajevala z dvigom minimalne plače.

Generalna konferenca UNESCO v Parizu je včeraj potrdila, da bo prvi globalni center za umetno inteligenco UNESCO, s kratico IRCAI, dobil sedež v Ljubljani. Omenjeni raziskovalni center bo Slovenija vzpostavila predvidoma v začetku leta 2020. IRCAI bo prvi tovrstni raziskovalni center pod UNESCOM na svetu in bo zgled za vzpostavitev mnogih podobnih centrov po svetu. Nosilna ustanova centra bo Inštitut Jožef Štefan, ki se bo v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport povezoval z različnimi mednarodnimi inštituti in podobnimi projekti. Po navedbah Ministrstva za izobraževanje bo center širši javnosti svetoval o sistemskih ter strateških rešitvah pri uvajanju umetne inteligence na različnih področjih. Pomagal bo ustanavljati podobne raziskovalne centre, oblikovati program usposabljanja in globalne ozaveščenosti ter oblikovati omrežje za izmenjavo znanja. Prej omenjena konferenca UNESCO je ob povedanem določila tudi, da se do konference leta 2021 pripravijo poročila glede etike umetne inteligence, pri čemer bo pomembno vlogo igral tudi slovenski center.

Društvo Humanitas je v okviru projekta Globalni izzivi - globalni predmeti opravilo raziskavo o vključevanju globalnega učenja v predmetno poučevanje. Med drugim so rezultati pokazali, da anketirani učitelji v svoje delo že vključujejo veliko globalnega učenja. Na drugi strani pa le dobra polovica učiteljev v svoje delo vključuje tematike kot so enakost spolov in migracije. Zaradi zaposlenosti iz društva Humanitas nismo uspeli pridobiti izjave. Morda bomo o tem poročali v prihodnjih oddajah. 

Klavdija Kutnar je prevzela dolžnosti rektorice Univerze na Primorskem. V maju izvoljena rektorica je v soboto s strani predhodnika Dragana Marušiča uradno prevzela funkcijo. Kutnar, ki je bila letos izvoljena tudi za predsednico Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, je v svojem programu navedla pomembnost raziskovalne in pedagoške odličnosti. Poudarila je tudi pomembnost bolj učinkovitega povezovanja z gospodarstvom in napovedala reševanje prostorske stiske za izboljšanje pogojev za delo. 

Zveza ŠKIS, organizacija, ki povezuje Študentske organizacije lokalnih skupnosti, je minuli teden praznovala 25. obletnico delovanja. Obletnico so proslavili s slavnostno večerjo. Zvezo ŠKIS bo v drugo četrtstoletje povedlo novo vodstvo, ki je bilo izvoljeno ob koncu meseca oktobra. Srečno!    

Poglejmo v tujino.

Poročali smo že o stavki hrvaških šolskih sindikatov, ki poteka že več kot 30 dni. Ta ponedeljek, se je po poročanju hrvaških medijev na Trgu bana Jelačića v Zagrebu zbralo več kot dvajset tisoč protestnikov. Spomnimo, sindikati zahtevajo zvišanje koeficientov zahtevnosti dela, da bi plače učiteljev postavili ob bok plačam v drugih javnih službah. Poudarjajo, da gre pri tem za dostojanstvo učiteljskega poklica in ne samo za izboljšanje materialnega statusa. Zaradi stavke je bilo doslej izgubljenih enajst delovnih dni. Izgubljene dni bo treba nadomestiti, kar po poročanju hrvaških medijev lahko ogrozi roke za državno maturo in posledično vpise na univerze. Kljub dogovoru o nadaljevanju pogajanj z vlado voditelj stavke Branimir Mihalinec ocenjuje, da nadaljevanja pouka ne bo vsaj do četrtka. Neuspešna so bila tudi današnja pogajanja v katerih je hrvaška vlada ponudila povečanje plač za 10,4 odstotka. 

Univerza v Edinburghu je včeraj gostila svetovni vrh ob svetovnem dnevu dostopnosti do visokega šolstva - World access to higher education day, krajše WAHED. Dogodek se je odvijal drugič v zgodovini in je osrednje srečanje soustvarjalcev platforme, ki ozavešča o neenaki dostopnosti in uspešnosti v visokem izobraževanju. WAHED je neposredno orodje doseganja cilja enakovredne dostopnosti do izobrazbe in vključujočih univerzitetnih programov na globalni ravni do leta 2030, ki si ga je zadal UNESCO. Kot so za britanske medije izpostavili nekateri govorniki na dogodku, je eden izmed glavnih izzivov doseganje enakovredne dostopnosti do visoke izobrazbe za desetine milijonov migrantov, ki so razseljeni po svetu, več kot polovica pa jih je mlajših od osemnajst let. Poleg finančnih, kulturnih in psihosocialnih ovir se je kot zelo pomembno težavo izpostavljalo pomanjkanje oziroma odsotnost prepoznavanja predhodno dosežene izobrazbe.

V začetku tedna je na ulice odšlo več kot štirideset tisoč profesorjev in ostalih zaposlenih na angleških univerzah. Sindikati napovedujejo osemdnevno stavko. S stavko želijo opozoriti na znižanje plač, zmanjšanje pokojninske blagajne in slabšanje delovnih razmer. Sindikati, ki so aktivirali zaposlene z več kot šestdesetih univerz po celotni državi, opozarjajo, da se nov val protestov lahko nadaljuje tudi v novo koledarsko leto. Protestniki so na shodih opozarjali tudi na vrtoglave plače vodilnih na univerzah, za katere želijo, da se znižajo. Po besedah sindikata je več kot polovica zaposlenih na pogodbah za določen čas, višina plač pa se je od leta 2009 znižala za 17 odstotkov. Vodstvom univerz so očitali tudi investicije v tržne dejavnosti, medtem ko zmanjkuje denarja za plače in pokojninske prispevke za zaposlene. Spomnimo, sindikati so v začetku lanskega leta s stavko dosegli spremembo oblike pokojninskega plana, letos pa se je zataknilo pri premajhnem deležu pokojninskega prispevka, ki ga plačuje delodajalec. Mnoge univerze so proteste želele preprečiti tudi na nedovoljene načine. Nekatere so pozivale študente, da morajo prijaviti predavatelje, ki ne bodo izvajali programa, jim grozile s sankcijami in jih prepričevale, da je udeležba na protestih nezakonita. Z Univerze v Liverpoolu so poročali tudi o preverjanju prisotnosti tudi v času protestov, mednarodnim študentom pa je bilo zagroženo, da jih odsotnost od predavanj lahko stane vize. 

Ameriški časnik The Washington Post je objavil statistiko pogostosti napadov s strelnim orožjem v ameriških šolah. Od leta 1999, ko se je zgodil pokol v mestu Columbine, do danes je bilo nasilju s strelnim orožjem izpostavljenih več kot 233 tisoč učencev, dijakov in študentov. Podatki kažejo, da je od takrat v strelskih napadih v izobraževalnih ustanovah bilo ubitih 146 ljudi, 308 pa je bilo ranjenih. Največ strelskih napadov je bilo v letu 2018. Avtorji raziskave so kot zelo pomembno informacijo izpostavili spoznanje, da so temnopolti dvakrat pogosteje žrtve napadov kot belci. 

Na ulice so minuli teden odšle tudi stotine študentov iz indijske prestolnice New Delhi. Študentje zahtevajo dostopno visokošolsko izobraževanje za vse. Protesti so izbruhnili že ob koncu oktobra, potem ko je Univerza Jawaharlal Nehru za kar osemkrat povišala najemnine za enojne sobe in povečala znesek plačila varščine za 50 odstotkov. Študentje, katerih več kot polovica prihaja iz družin iz najnižjega razreda letnega prihodka, so protestirali tudi proti restriktivnim pravilom v študentskih kampusih, ki jim določajo pravila oblačenja in jim omejujejo izhode. Protestnikom z omenjene univerze so se minuli teden pridružili tudi študentje in zaposleni z ostalih univerz. Mnogi opozarjajo, da si le s težavo privoščijo stroške, ki jih prinaša študij. Opozarjajo tudi na rezultate poročila svetovnega bogastva - Global wealth report. Ta navaja, da je Indija država z eno največjih finančnih neenakosti in da velik delež prebivalstva živi v nezavidljivih pogojih. To potrjujejo tudi  podatki prej omenjene univerze, ki kažejo, da več kot 40 odstotkov študentov prihaja iz družin, katerih prihodki so nižji od 167 ameriških dolarjev mesečno. Zaposleni na univerzi, ki so se pridružili protestom, opozarjajo, da od leta 2014, ko je v Indiji na oblast prišel predsednik vlade minister Narendra Modi, opažajo različne napade na javne univerze in omejevanje svobode govora. 

Študentski obvestilnik.

Včeraj se je v Cankarjevem domu začel 35. Slovenski Knjižni sejem. Do 1. Decembra se bo zvrstilo več kot 300 dogodkov. V četrtek 28. Decembra bo svojo knjigo Prvi spol predstavil Roman Vodeb. Ker je Vodeb znan po svoji antifeministični in homofobni pozi, bo dogodek spremljal protest različnih organizacij, ki zahtevajo umik dogodka, saj ni naj širil sovraštvo do žensk in LGBT+ skupnosti.    

Oddajo je pripravil Klemen.