(Nad/pod)povprečnih 15

Oddaja
21. 11. 2022 - 16.00

18. novembra je izšla publikacija Pregled izobraževanja in usposabljanja 2022, ki jo je pripravil Generalni direktorat Evropske komisije za izobraževanje, mladino, šport in kulturo. Ta države članice Evropske unije, krajše EU, ocenjuje na vseh ravneh izobraževanja glede na uspešnost pri doseganju ciljev, dogovorjenih v evropskem izobraževalnem prostoru. Evropska komisija ugotavlja, da se v Sloveniji vključenost v predšolsko vzgojo in varstvo povečuje ter se bliža povprečju EU, ki znaša 93 odstotkov. Na področju šolskega izobraževanja je delež tistih, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, 3-odstoten, kar je precej pod povprečjem EU. 

V poročilu je omenjeno tudi pomanjkanje učiteljskega kadra na vseh ravneh izobraževanja, saj se število zaposlenih učiteljev zmanjšuje zaradi upokojevanja in majhnega števila novincev v poklicu, na kar že več let opozarja Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Povečuje se tudi stopnja doseganja terciarne izobrazbe med osebami, starimi od 25 do 34 let, saj je teh leta 2021 bilo blizu 48 odstotkov. Evropska komisija pa ugotavlja, da hkrati v Sloveniji v terciarnem izobraževanju obstajajo največje razlike med spoloma v EU, saj je študentk 60 odstotkov, študentov pa 30 odstotkov. Poleg spola so opazne razlike v nacionalnem izvoru. V terciarnem izobraževanju je namreč med osebami, starimi med 25 in 34 let, delež tistih, ki so rojeni v Sloveniji, 50-odstoten, delež oseb, rojenih v tujini, pa 24-odstoten. 

Prejšnji teden se je v Pragi odvila 83. seja skupščine Evropske študentske organizacije. Seje so se udeležile tudi delegatke Študentske organizacije Slovenije. Na dogodku, ki je 17. novembra potekal v duhu svetovnega dneva študentov, so se delegati in delegatke seznanjali s položajem študentov v evropskih državah. Na seji skupščine je Evropska študentska organizacija pripravila kampanjo Education is Freezing. ŠOS nam je v pisni obliki pojasnil, da je »namen kampanje opozoriti na alarmantno bivanjsko stanje med študenti po vsej Evropi zaradi inflacije in višanja cen energentov«. V kampanji bo sodeloval »prek promocije na socialnih omrežjih, opozarjanja na problematike in sodelovanja v vseh procesih, kjer lahko na nacionalni in visokošolski ravni vpliva na reševanje težav«.

Prejšnji četrtek je Senat Univerze v Ljubljani na dopisni seji sprejel sklep, da Univerza v Ljubljani pristopi k podpisu sporazuma o reformi ocenjevanja raziskovalnega dela. Sporazum je novembra 2021 predlagala Evropska komisija, končna verzija pa je bila pripravljena julija letos. Takrat je interes za podpis sporazuma pokazalo več kot 350 organizacij iz več kot štirideset držav. V preteklosti je ocenjevanje temeljilo na objavah v znanstvenih revijah, s čimer so raziskovalci in raziskovalke pridobivali točke. S sporazumom o reformi pa podpisnice prehajajo iz kvantitete v kvaliteto, saj bo raziskovalno delo raziskovalk in raziskovalcev ocenjeno na podlagi vsebine, čeprav bodo znanstvene objave še vedno ključne pri vrednotenju uspešnosti. Več o spremembah že v petek ob 16. uri v oddaji Kaj pa univerza.   

Od EKO šol in EKO vrtcev še do EKO fakultete. V Sloveniji vedno popularnejša etiketa EKO šola je pritegnila Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem, krajše UP PEF, ki je prejšnji teden podpisala EKO listino in s tem postala prva EKO fakulteta. Podpis EKO listine je zadnji izmed sedmih korakov pridobivanja naziva EKO šola, ki je mednarodni program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci, dijaki, zdaj pa tudi med študenti. 

Pogajanja med visokošolskim sindikatom in vlado oziroma Ministrstvom za izobraževanje se nadaljujejo. Visokošolski sindikat Slovenije, krajše VSS, je pred skoraj mesecem dni sprejel sklep o začetku priprav na nadaljevanje stavke v visokem šolstvu. Za napoved stavkovnih aktivnosti so se odločili zaradi nestrinjanja z vladnimi pogajalskimi izhodišči. Po besedah VSS-ja se je vlada pri točki plačnih zahtev sklicevala na enotnost plačnega sistema, medtem ko je pri zahtevah SVIZ dopustila ločeno obravnavo po uvedbi četrtega naziva, s katerim bi učitelji dosegli plačo izrednega profesorja, kar VSS ocenjuje kot problematično. 

Prejšnji četrtek pa je vlada potrdila nova pogajalska izhodišča, ta pa so po mnenju sindikata obetavnejša za vsebinsko dogovarjanje glede resornih zadev ter urejevanja zadev v kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje. VSS se je tako strinjal, da se pogajanja vsebinsko začnejo. Na petkovem srečanju z ministrstvom so se pogovarjali o eni točki, in sicer o natančni ureditvi pedagoških normativov, pri čemer sindikat zahteva odpravljanje nezakonitega varčevanja na fakultetah in akademijah, kjer zaposleni za osnovno plačo predavajo več ur, kot jih je zakonsko predpisanih. 

Iz morebitnega nadaljevanja stavkovnih aktivnosti v Sloveniji se pomikamo v Združene države Amerike, kjer se je prejšnji ponedeljek začela univerzitetna stavka na vseh desetih kampusih kalifornijske univerze. V stavko je vključenih več kot 48.000 delavcev in delavk na Univerzi v Kaliforniji, vključno z raziskovalci, asistenti in podoktorskimi študenti. Stavkajoči so več časa opozarjali na prenizke plače, saj porabijo 62 odstotkov plače zgolj za to, da pokrijejo najemnine stanovanj, ki so v lastništvu univerze. Denar, ki ga univerza prejema iz njihovih najemnin, gre za komercialne dejavnosti. Povod za začetek stavke je po besedah sindikata, v katerega so združeni akademske delavke in delavci, nespoštovanje oziroma kršenje pravil pogajalskega procesa s strani vodstva univerze. To med drugim sindikatom ni hotelo razkriti finančnih in zaposlitvenih podatkov, brez katerih pogajanja niso bila možna. 

 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

V torek bo ob 18. uri v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti 10. konferenca Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Dogodek je naslovljen Novodobno suženjstvo: prekarno delo, v sklopu katerega hočejo opozoriti negotove razmere in slabe delovne pogoje, ki jih doživlja večina delavk ter delavcev v Sloveniji. 

V četrtek, 24. 11., ob 18. uri bo na Filozofski fakulteti potekala okrogla miza z naslovom Gola ramena: grožnja slovenskemu šolskemu sistemu, ki ga organizira študentsko sociološko društvo Sociopatija. Sodelujoči bodo na okrogli mizi razpravljali o uvajanju oblačilnega koda v osnovne in srednje šole ter gimnazije. Govorke, doktorica Milica Antić Gaber, doktorica Ljubica Marjanovič Umek  ter Mojca Suhovršnik, in govorec, Gregor Pečan, bodo ponudili refleksijo tega, kaj uvajanje pravil oblačenja pomeni za učenke in učence ter dijake in dijakinje in čemu je to dejansko namenjeno. 

Pisala je vajenka Karin, mentorirala je Hana. 

 

Vir fotografije: Wikimedia Commons

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness