1.800 funtov. Toliko vas bo stala univerzitetna disertacija, ki jo lahko naročite pri podjetju ACAD-Write, ki ponuja svoje usluge »pisanja iz sence« oziroma po angleško »ghost writing« študentom in študentkam v Evropi in Veliki Britaniji. Od skromnih začetkov podjetje danes zasluži že 1.8 milijona funtov na leto in ponuja pisanje disertacij, doktorskih tez in celo esejev. Ustanovitelj podjetja Thomas Nemet sicer trdi, da ne gre za pisanje »z nule« in da naročnikom večinoma pomagajo loviti roke oddaje ali pomagajo tistim, ki študirajo v tujini in imajo pomanjkljivo znanje angleščine, a stvar je preveč podobna plagiatorstvu, da ne bi bila zaskrbljujoča. V Avstraliji je tako pri podružnici dotičnega podjetja v letu 2014 kar 1.000 študentov in študentk uporabljalo njegove storitve. V Veliki Britaniji so naročila že tako pogosta, da za določene profesorje že obstajajo seznami esejev s temami, ki jih po navadi naložijo za pisanje. Četudi so načini zaznavanja plagiatorstva vse bolj sofisticirani in so kazni za odkrita plagiatorska dela zelo stroge, to očitno ne vpliva na naročila. Morda zato, ker bi izvor problema kazalo iskati nekje drugje.

Londonska University of the Arts se je odločila, da bo proti svojim lastnim študentom in študentkam nastopila s pravnimi sredstvi po tem, ko so ti v znak protesta proti finančnim rezom na področju temeljnih programov okupirali upravne fakultetne prostore. Okupaciji se je pridružilo nekaj sto študentov in študentk po tem, ko je vodstvo objavilo, da bo v prihodnjih dveh letih zmanjšalo število vpisov za kar 580 mest. Tožbe se sicer na srečo lahko nadeja le 15 glavnih organizatorjev in organizatork. Kriminalizacija protestov ni sicer nič novega, zato lahko le čestitamo univerzi, da si je s finančnimi rezi v programe tako spretno pridobila sredstva, ki jih lahko sedaj uporabi za kriminalizacijo tistih, ki so se uprli temu ukrepu.

Še novice iz domačih logov. Člani rektorske konference, Koordinacije raziskovalnih inštitutov Slovenije, Sveta za visoko šolstvo ter Sveta za znanost in tehnologijo v javnem pismu opozarjajo na kritično stanje na področju raziskav v Sloveniji. Kakopak, saj so sredstva za raziskovalno dejavnost univerz od leta 2009 upadla za 31 odstotkov, medtem ko se je mladim raziskovalcem pogača skrčila za 40 odstotkov, sredstev za ciljne raziskovalne programe pa skorajda ni več. Prav tako je strmo padlo financiranje podoktorskih projektov, zaradi česar je pričakovati še večji odliv mladih v tujino, so prepričani podpisniki. Od vlade zahtevajo, da ponovno vzpostavi samostojno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ob naslednjem rebalansu proračuna popravi nevzdržno stanje.

Nedavno ste lahko prisluhnili oddaji »Kaj pa univerza?«, v kateri smo obravnavali problematiko nacionalnega preverjanja znanja in morebitnega bojkota popravljanja omenjenih nalog. Danes bomo morda končno dočakali razplet, saj se bodo na sestanku soočili predstavniki Ministrstva za izobraževanje in predstavniki SVIZ-a. Prvič so se sestali na začetku aprila in se dogovorili, da ministrstvo do danes pripravi spremenjen pravilnik o nacionalnem preverjanju. A če ne bodo zagotovili ustreznega plačila, izvajanje preverjanj letos ne bo mogoče, napovedujejo v sindikatu.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Začenjamo z najaktualnejšimi dogodki. Danes se lahko ob 18. uri na Pedagoški fakulteti udeležite Seminarja šolskega polja, na katerem bo predavala švedska raziskovalka profesorica Lisbeth Lundahl. Namen njenega predavanja je orisati trenutno stanje nordijskega izobraževalnega sistema in s tem razbiti stereotipne predstave, da se je le-ta uspel izogniti nevarnostim, ki pestijo ostale izobraževalne sisteme po svetu – torej neoliberalizaciji šolstva. Če ne drugega, lahko upamo, da nam po tem predavanju pristojni za izobraževanje ne bodo več postavljali za zgled tega prosvetljenega dela Evrope. A nikar se prehitro ne veselimo.

Če vam je v telesu ostalo še kaj krvi, ki vam je ni – metaforično ali pa dobesedno – posrkala prej omenjena nevarnost, se lahko pridružite krvodajalski akciji »Častim pol litra!«. Akcija poteka do petka, 17. aprila, na različnih lokacijah po Sloveniji. Natančnejši razpored lokacij se nahaja na spletni strani www.castimkri.si

In kot da bi nam Univerza v Ljubljani brala misli in s tem točno vedela, kaj potrebujemo po manku, ki bo nastal po darovanju krvi, nam ponuja nabor delavnic v sklopu cikla Nabildaj se ... s kompetencami! Ohoho, saj veste, kompetenc ni nikoli preveč, kot pravi novi slovenski neoliberalistični pregovor. Smo pa v univerzitetni redakciji razočarani nad naborom, ker nam ponujajo zgolj izobraževanje, kako delati z Excelom, javno nastopati in biti projektni menedžerji in menedžerke. Kaj pa povezovanje z gospodarstvom? Kaj pa učenje plagiatorstva? Kaj pa učenje 10-ih korakov do uspešnega kreativnega inovativnega startupa?

Brez skrbi, za kreativno plat bo poskrbel Resor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani, ki ponavlja razpis za prenovo spletne strani Študijska literatura. Dajte si duška in se prijavite najkasneje do 21. aprila. Več podatkov najdete na spletni strani ŠOU.

Za konec zajebancijo na stran. Študentska skupina za ureditev pripravništva v socialnem varstvu pripravlja protestni shod študentov za ureditev pripravništva v socialnem varstvu. Spomnimo: odkar je obveljala prepoved volonterskega pripravništva, ki je nujni pogoj za opravljanje strokovnega izpita in posledično zaposlitev v socialnem varstvu, nekateri študenti in študentke na pripravništvo čakajo že od aprila 2013. Trenutno število čakajočih znaša že približno 500 diplomantov in diplomantk. Protest bo potekal v torek, 21. aprila 2015, in se bo pričel ob 8. uri zjutraj pred Fakulteto za socialno delo. Ker gre pri vsem skupaj predvsem za boj za ohranjanje strokovnosti na področjih socialnega dela in varstva, za preprečevanje izgorevanja zaposlenih na tem področju in zagotavljanje dovoljšnega kadra, da so lahko socialne storitve dostopne vsem pomoči potrebnim, je udeležba obvezna!

To so bile novice iz študentskega sveta. Poslušajte nas spet naslednjo sredo ob 14. uri uri na Radiu študent.