Včeraj, v torek, 27. marca, je v popoldanskih urah na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekala javna razprava o spremembah Zakona o visokem šolstvu. Razpravo so vodili Hana Radilovič, Branka Kalenič Ramšak, prorektorica Univerze v Ljubljani, Gorazd Kovačič, predavatelj oddelka za sociologijo, ter Jaka Trilar, novoizvoljeni predsednik Študentske organizacije Slovenije.

Namen dogodka in nekatere težave v zvezi z njim komentira Kovačič:

Izjava

Poleg tega izpostavi še problem financiranja in reševanja le-tega:

Izjava

Govoru o navzkrižju interesov, ki se na okroglih mizah vselej naslavlja in je do neke mere nepremakljivo, bi morala slediti širša, vsebinska debata.

Sogovornik Gorazd Kovačič je še izrazil nezadovoljstvo s tem, v kakšni meri so predstavniki Študentske organizacije Slovenije seznanjeni s tematikami, obravnavanimi na nedavni javni razpravi.

Senat univerze v Mariboru je danes potrdil seznam kandidatov za junijske volitve rektorjev. Vsi kandidati, Jernej Turk, Niko Samec, Žan Jan Oplotnik in Zdravko Kačič, med svojimi prvimi nalogami navajajo umiritev razmer na univerzi ter boljše financiranje le-te.

Glavni odbor Sindikata izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije - SVIZ bo sicer vztrajal pri stavkovnih zahtevah, a bo obljubljeno in za 17. april napovedano stavko prestavil za nedoločen čas. Na seji odbora so pozvali stranke, naj predvolilni čas izkoristijo za kritično, resno, strokovno in strukturirano razpravo o pomenu vzgoje in izobraževanja ter vlogi, ki jo imata pri vzpostavljanju socialne države in kakovostnega življenja. Člani stavkovnega odbora so ostro obsodili sprevračanje dejstev in poskuse prelaganja odgovornosti za propad pogajanj na SVIZ, saj so trditve, da naj bi le-ti vztrajali pri višjih stavkovnih zahtevah, povsem neresnične. Štrukelj opozarja, da gre za poskus demonizacije sindikata.

Smrtne žrtve kot posledica strelskih orožij so v ameriških šolah čedalje pogostejše. V letošnjem kratkem koledarskem letu se je zgodilo že kar 12 ločenih strelskih incidentov, večina s smrtnimi izidi. Prisotnost orožja je problem ameriških šol že desetletja, že dolgo so v šolah nameščeni detektorji kovin. Pretekli konec tedna je zaradi nujnih sprememb, predvsem pa zaradi neodzivnosti ameriškega ministrstva za izobraževanje ter sodelovanja ameriške vlade z National Rifles Association, največjim orožarskim lobijem, v Washingtonu potekal dobro obiskan shod, ki so ga organizirali in vodili otroci. Protest z imenom March for our lives je spremljalo okrog 800 podpornih shodov po vsem svetu, povod zanj pa je bil zadnji strelski incident v Parklandu na Floridi, kjer je zaradi strelov umrlo 17 dijakov tamkajšnje srednje šole.   

Vlada francoskega predsednika Emmanuela Macrona je pred nedavnim sklenila uveljaviti ukrep, ki bo po njihovem prepričanju poskrbel za zmanjševanje socialnih razlik v državi. Vlada načrtuje spremembo trajanja šolske obveznosti za vse otroke. Do sedaj je veljala šolska obveznost desetih let - otroci so v šolo obvezno vstopili s šestim in jo zaključili s šestnajstim letom. Po spremembi bi postala šola obvezna že s tretjim letom. Kljub temu, da se zdi za naš prostor ta sprememba dramatična, pa temu niti ni tako. V akademski vrtec oziroma école maternelle je po podatkih francoskih tiskovnih agencij že vključenih 97,6 odstotkov otrok. Macron s tem enostranskim ukrepom zgreši cilj socialnega korektiva. Francoska javna école maternelle je namreč brezplačna samo v sklopu obveznih izobraževalnih vsebin. Dodatne vsebine, krožki, popoldanske dejavnosti in popoldansko varstvo pa so plačljivi. Dodatne vsebine se plačujejo po fiksnem ceniku, varstvo pa glede na plačno lestvico.

Če poskuša Macron resnično poskrbeti za “socialne spremembe razslojene države”, bo moral šolsko reformo pospremiti z do-financiranjem delov obveznošolskega sistema ter, pomembno, s spremembami na področju družinskih politik.

Pisala je

Zala