PREKARNIH 15 V PODPORO TRAFIKANTOM

PREKARNIH 15 V PODPORO TRAFIKANTOM

Aktualno-politična novica
13. 12. 2017 - 14.00

Na včerajšnji sivi dan smo se nekaj pred 12. uro začeli zbirati 20 metrov levo od sive utrdbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prvi na prizorišču so bili člani Sindikata prekarcev, Gibanja za dostojno delo in socialno družbo ter kamere medijskih hiš. Sprva smo se zbali, da bo slednjih več kot dejanskih demonstrantov. Pripravljal se je namreč shod prekarcev v podporo delavcem in delavkam v trafikah, ki ga je sklical Sindikat prekarcev. Priprave na to akcijo so se začele že pred meseci, ko se je v slogu stare šole hodilo od vrat do vrat trafik po Ljubljani in povezovalo prekarno zaposlene delavce in delavke. Ti so potisnjeni v delo preko s. p.-ja, čeprav izpolnjujejo pogoje za delovno razmerje, poleg tega pa dnevno delajo tudi po 10 ur ali več in so deležni praznih obljub in groženj s strani franšiznih lastnikov trafik.

Zbrane na shodu so nagovorili predstavniki večjih sindikalnih združenj: Branimir Štrukelj v imenu SVIZ-a, Marko Funkl kot predstavnik Sindikata prekarcev, David Švarc iz Svobodnega sindikata Slovenije ter Lidija Jerkič v imenu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Poleg teh sindikatov je podporo delavkam in delavcem v trafikah izrekla kopica drugih družbenih iniciativ, katerih pisma Sindikatu prekarcev so se v zadnjih nekaj tednih neprestano vrstila. Občutiti je torej močan pritisk v javnosti, da se delovna razmerja prekarnih delavcev uredi na način, da niso sami tisti, ki plačujejo za nepredvidljive spremembe na trgu, v kar jih bolj ali manj posredno silijo delodajalci. Pritisk je občutil tudi državni zbor, saj so se v zadnjem času glede te problematike izrekle vse parlamentarne stranke z izjemo SDS-a.

Kakšne so zahteve za izboljšavo položaja trafikantov, pove sekretarka Sindikata prekarcev, Sara Kosirnik:

Izjava

Na shodu smo od študentskih predstavnikov lahko videli Društvo Iskra, ki med prekarnimi delavci v trafikah in študentsko populacijo vidi podlago za skupen boj. Izjavo je podal Domen Korelc:

Izjava

Za besedo bo nadalje treba držati Ministrstvo za delo in Inšpektorat za delo, ki sta se javno zavezala, da bosta glede nedostojnega in nepravičnega položaja delavk in delavcev v trafikah ukrepala.

Izplačila za stalno pripravljenost, ki se spet vračajo v novičarske odseke raznih medijev, so prvič ugledala luč dneva pred dvema letoma. Po zakonu neupravičeno izplačani dodatki v obdobju med letoma 2012 in 2014 so po opravljenem nadzoru Inšpektorata za javni sektor zdaj posledično dobili več zahtev za sodno preiskavo Okrožnega sodišča v Ljubljani. Od skupaj 18 posameznikov, za katere so bile zahteve vložene, je bila odobrena sodna preiskava za 7 posameznikov, vpletenih v nezakonito izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost na ljubljanski univerzi.

Za popestritev na področju izplačevanja dodatkov so se tej stari zgodbi nedavno pridružili novi podatki o tem, kako se je porabil denar, pridobljen z zaračunavanjem zagovorov predbolonjskim študentom. Ti so v predlanskem študijskem letu imeli zadnjo možnost zaključiti študij na izbranih predbolonjskih študijskih programih, kar je za mentorje predstavljalo nenadno dodatno obremenitev.

Ta nenadni naval so v medijih s skomigi komentirali z dejstvom, da se je za zadnji rok vedelo že desetletje. S to informacijo bi se dalo celo zgraditi argument za zaračunavanje zagovorov in plačevanje dodatkov iz tega dobička. Toda, kaj če bi se vprašali ravno obratno? Če je bil rok oznanjen že pred desetletjem, zakaj niso fakultete že preventivno izvedle pritiska na pristojno ministrstvo, da se skoncentrirane intenzivne obremenitve zaposlenih financira iz javnih sredstev. Študentje so nenazadnje ceno svojega študija poravnali že ob vpisu, večino pa je krila država, kot je določeno z zakonom. Toliko bolj sporno se v tej luči zdi obnašanje Univerze v Ljubljani kot pridobitno naravnane institucije.

Ko smo že pri financiranju šolanja iz javnih sredstev, poglejmo še, kako se odvija oziroma zapleta razprava o financiranju zasebnih osnovnih šol. Zapleta se predvsem zato, ker se dostopnost izobrazbe in enaka obravnava lahko razlagata močno različno glede na to, katere okoliščine in dejstva se upošteva. Na eni strani v NSi in SDS vztrajno zagovarjajo odločbo in interpretacijo ustavnega sodišča v prid stoodstotnemu financiranju javno veljavnega programa na zasebnih osnovnih šolah.

Medtem ko se v SDS-u sklicujejo predvsem na njim tako ljubo spoštovanje ustave, Ljudmila Novak opozarja, da delitev na obvezen in razširjen program ignorira opredelitev javno veljavnega programa kot takega, ki vključuje oboje. In čeprav so bili do nedavnega v DeSUS-u in SMC-ju glede financiranja izključno obveznega dela programa enotni, se je 12 poslancev iz vrst SMC-ja odločilo za spremembo, ki bi omogočila tudi 65-odstotno financiranje razširjenega programa zasebnih šol.

Pa drugi strani so v Levici ostro proti financiranju zasebnega osnovnega šolstva iz javnega proračuna in izpostavljajo, da se na ta način odteguje sredstva že tako podhranjenemu javnemu šolstvu. Proti noveli zakona so tudi v SD-ju in v Stranki Alenke Bratušek.

Po tem, ko je v javnost prišla novica o selitvi ameriške ambasade iz Tel-Aviva v Jeruzalem ali arabsko Al-Quds [alkuds], s čimer se jasno kaže zavezništvo ZDA z Izraelom, so se v okolici in širše s protesti odzvali študentje. Med drugim so se študentje v znak nasprotovanja tej potezi organizirali na več kot sedmih egipčanskih univerzah ter na univerzah v Tuniziji, Jordanu, Alžiriji, Maroku, Somaliji, Libiji in Sudanu.

Dan mladih v Albaniji 8. decembra je bil obeležen s protestom študentov zoper korupcijo in ukrepe vlade, ki zmanjšujejo dostopnost študija. Skupina aktivistov pod imenom Për Universitetin navaja financiranje zasebnih diplom iz javnih sredstev kot primer razkroja javnega šolstva v Albaniji. Med protestom se je zgodil napad s strani neznane skupine, v katerem je bilo poškodovanih nekaj aktivistov za javno univerzo.

Čez nekaj dni, torej 30 dni po objavi, naj bi začela veljati Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, po kateri bo omogočena ukinitev samostojnega zdravstvenega doma za študente. Kot pionir na zdravstvenem področju je ZD za študente začel delovati pred 25 leti in to upravičeval z dejstvom, da je na ta način zagotovljen pretok njemu namenjenih financ brez vmešavanja ZD Ljubljana, ter da je tako manj komplikacij z zdravstveno oskrbo študentov s stalnim prebivališčem izven Ljubljane, tudi tujih študentov.

Društvo Iskra ter Študentska organizacija Univerze v Ljubljani sta prejšnji teden oddala 12.300 podpisov v podporo ohranitve ZD za študente kot samostojnega zavoda. Kljub temu novela zakona ostaja preoblikovana na način, ki ne zagotavlja posebej odmerjenih sredstev ali pozornosti za zdravstveno oskrbo študentov kot posebnega in ranljivega dela populacije.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Na Fakulteti za družbene vede se bo jutri ob petih popoldne začela razprava o od-rasti kot protipolu rasti, kot je ta definirana v kapitalizmu. Ob izidu slovenskega prevoda knjige Od-rast, slovar za novo dobo bo govora o alternativah intenzivni množični proizvodnji in potrošnji v okviru okolju prijaznih in socialno pravičnejših institucij. Dogodek soorganizirajo Focus, društvo za sonaraven razvoj, Fakulteta za družbene vede in Društvo Iskra.

Če bi si večer radi popestrili z odkrivanjem vodilnih sposobnosti v sebi pod vodstvom strokovnjaka, poiščite in oblecite še zadnjo nezmečkano srajco ter kravato in se danes zvečer ob šestih odpravite v Modro čitalnico na Študentskem kampusu. S svojim znanjem z izjemno uporabno vrednostjo bo na vas izvajal čudeže Andrej Pešec.

Vabljeni tudi na razstavo Estetika potrošnje v socializmu od 15. decembra naprej v Balassijevem inštitutu, kjer si boste lahko ogledali zbirko zasebnega zbiratelja madžarskih oglaševalskih plakatov iz 60-ih in 70-ih let. Razstava je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana, ki je prispeval še slovenske plakate iz istega obdobja.

Akademskih 15 je spisala vajenka Hana. Uvajal je Amadej.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.