Slušatelji in slušateljice, po dveh tednih premora ponovno poslušate oddajo Akademskih 15, ki prinaša pregled dogodkov domače in tuje akademske sfere.

Začnimo kar s protesti, ki so se zgodili v zadnjih dveh tednih. Nazadnje smo že poročali o demonstracijah v Čilu, v katerih je bilo na ulici več kot sto tisoč ljudi, saj so se študentom priključili tudi delavski sindikati. Po protestih so študenti zasedali prostore srednjih šol, v katerih so čez nekaj dni potekale volitve. Zasedba je trajala samo do zore, saj so jih policisti ponekod mirno, drugod pa s pretepanjem in vlečenjem za lase nasilno odstranili iz zabarikadiranih šol, prostore pa je do volitev čuvala vojska. Študenti in dijaki so po volitvah znova zasedli 4 srednje šole, ki ostajajo pod njihovim upravljanjem. Boj za brezplačno šolstvo, ki se je začel leta 2011, tako v Čilu še zdaleč ne pojenja.

Študentske demonstracije so bile organizirane tudi v Peruju, saj je vlada sprejemala zakon, s katerim bi okrnila administrativno in ekonomsko avtonomijo univerze. Več tisoč študentov je skupaj z rektorjem univerze San Marcos marširalo za pravico do večje participacije pri sprejemanju odločitev, za pravico do brezplačnega študija in ohranitev subvencije za prevoz.

Razsveseljivejše novice za spremembo prihajajo iz samooklicane najsvobodnejše dežele sveta - Amerike. Prvega julija je zvezna država Oregon sprejela predlog o brezplačnem študiju na sedmih državnih univerzah. Predlog se imenuje „plačaj vnaprej“, diplomanti, ki bodo brezplačno obiskovali študij, se bodo obvezali, da bodo prihodnjih štiriindvajset let 3 odstotke svoje plače namenjali univerzam za financiranje tekočih študijskih let takratnim študentom. Tako bodo namesto osebnega dolga financirali študij na visokošolskih ravni. Predlog, ki je sicer še v povojih in ima še mnogo neznank, naj bi postal zakon še do konca tega meseca.

Na isti dan, kot je bil sprejet predlog v Oregonu, pa so se podvojile obrestne mere študentskega dolga v Ameriki. Gre za obresti tako imenovanih „Stafford loans“, ki zaobsegajo eno tretjino vladne pomoči pri najemu študentskih kreditov. Leta 2007 so senatorji sprejeli sklep, da zaradi finančne krize znižajo obrestno mero posojil s 6,8 odstotkov na 3,4 odstotkov. Ker kongres ni podaljšal sklepa o nadaljnji nižji obrestni meri, se je ta z iztekom sklepa avtomatično dvignila, študenti pa, ki povprečno diplomirajo s 35 tisoč dolarjev dolga, so s tem zadolženi še za dodatnih 2600 dolarjev več kot pred tem.

V zvezni državi Philadelphii so protestniki zaradi 304-milijonskega deficita, zaradi katerega se zapirajo šole in odpušča šolsko osebje, po neuspešnih demonstracijah začeli gladovno stavko. Ta sicer med posameznimi udeleženci poteka rotirajoče. Vseeno pa vedno nove gladovne stavke, pa naj gre za zapornike v Guantanamu in Kaliforniji ali tiste, ki se borijo za pravico do izobraževanja, kažejo, da je v najsvobodnejši deželi politično delovanje možno samo v skrajni sili kot zastavitev lastne eksistence.

V Londonu se je pred Fakulteto za Orientalske in Afriške študije SOAS zbralo njeno čistilno osebje, ki večinoma prihaja iz Latinske Amerike. Od univerze so zahtevali, da jih zaposli direktno kot univerzitetno osebje, brez outsourcanja zaposlitve prek zunanjih podjetij, ki jim ne omogoča enakih pokojninskih pravic, bolniških nadomestil ali regresov kot ostalemu osebju. Protest so podprli študentje, sindikati in ostali aktivisti. Senat fakultete, ki je tisti dan zasedal, predloga ni podprl. Boj pa se za čistilce Univerze za Orientalske in Afriške študije skupaj s čistilci Birckbeck instituta in ostalih fakultet Univerze v Londonu, nadaljuje.

Na severozahodu Anglije je potekala tudi enodnevna stavka učiteljev, ki sta jo organizirala dva največja učiteljska sindikata. Rezi v izobraževanje bodo proračun zrezali za 760 milijonov, zaradi česar bo trpelo šolstvo, prav tako pa se za 100 milijonov reže proračun, ki je namenjen štipendiranju socialno šibkejših študentov.

Tudi v bivši angleški koloniji Šrilanki so potekali protesti za pravico do brezplačne izobrazbe. Več kot 10 tisoč študentov se je udeležilo demonstracij študentskih sindikatov, ki se borijo tudi proti odpiranju privatnih univerz. Minister za izobrazbo je vsem protestnikom zagrozil z izključitvijo iz univerze, čeprav je hkrati sam dejal, da to lahko stori samo univerza sama.

Protesti so potekali še v eni bivši koloniji, tokrat francoski, na Haitiju. Prorektor je samovoljno sprejel odločitev o povišanju vpisnine za 100 odstotkov, kjer so si študenti še prejšnjo komaj privoščili. Zardi demonstracij je dekan priznal, da je prorektor to storil enostransko, zato je bilo povišanje kasneje umaknjeno.

Prejšnji mesec smo poročali, da so na leipziški univerzi sprejeli nov statut, s katerim je določeno, da bodo v vseh uradnih dokumentih vsi akademski nazivi, tudi za moške, zapisani v ženski obliki. Za isti korak se je sedaj odločila tudi univerza v Potsdamu. Gre za poskus izenačitve spolov z lingvističnimi sredstvi, kar pa v seksistično smrdeči akademski sferi, v kateri je v primeru Nemčije le 20 odstotkov profesoric, verjetno ne bo imelo dejanskega izenačitvenega učinka. Vseeno ta simbolni korak pozdravljamo.

Nadaljujemo v domačih prav nič protestniško razpoloženih krajih.

Na Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani si je dekan v finančno težko vzdržljivih časih vsesplošnega šparanja omislil dodatno delovno mesto za nedoločen čas. Gre za mesto pomočnika tajnika, za katero je bil na spletni stani objavljen razpis, hkrati pa je že stekel postopek za zaposlitev ga. Larise Dražumerič Istenič. Na nepravilnost je v javni izjavi opozoril oddelek za tekstilstvo, ki dekana poziva k odgovornosti in zahteva njegov odstop.

Spletna stran Filozofske fakultete v Ljubljani ima novo grafično podobo, ki si jo je prejšnje vodstvo pod dekanom Andrejem Černetom privoščilo za 60.000 evrov. Iz dekanata visokega zneska niso komentirali, so se pa pohvalili, da je podjetje VBG, d. o. o, ki je opravilo grafično podobo, zanjo prejelo priznanje Fundacije Brumen za njeno odličnost. Za komentar nove grafične podobe smo povprašali rednega profesorja na oddelku za filologijo prof. Marka Marinčiča.

(IZJAVA V POSNETKU)

Zaključujemo s študentskim referendumom, ki se bo končal ob šesti uri. Predlog referenduma se glasi: „Ali ste za to, da se uveljavi sklep Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani, s katerim se potrjuje plan investicij glede ureditve prostorov na Kersnikovi 4 v Ljubljani, primerne za hotelsko dejavnost, ki ga je Študentski zbor ŠOU v Ljubljani sprejel na seji dne 16. 5. 2013?” Kako so potekale priprave in njegova izvedba ter kako so bili porazdeljeni stroški tri tisoč evrov vrednega referenduma, smo povprašali predsednico senata Edino Šmit.

(IZJAVA V POSNETKU)

Neuradni rezultati volilne udeležbe prvih dveh dni so sledeči: referenduma se je udeležilo 228 študentskih volivcev, od tega jih je za predlog investicije v hotelsko dejavnost glasovalo 22, proti pa je bilo 206 glasov. In to kljub temu da je ŠOU za oglaševalsko kampanjo s hostesami namenil 12 tisoč evrov, štirikrat več kot stane sama izvedba referenduma. Uradni rezultati bodo znani 18. julija, o veljavnosti referenduma pa se kani ŠOU naknadno posvetovati še s hišnim odvetnikom.