V soboto, 6. maja, je Visokošolski sindikat Slovenije v javnem pismu pozval rektorja Univerze na Primorskem Dragana Marušiča k odstopu. Razlog zato je sicer še ne pravnomočna odločitev koprskega sodišča, da mora Univerza na Primorskem nekdanji direktorici Študentskih domov plačati 15.000 evrov odškodnine zaradi izvajanja mobinga in spolnega nadlegovanja s strani rektorja. Nekdanja direktorica je pred tem zmagala v še eni pravdi zoper Univerzo na Primorskem oziroma njenega rektorja, saj je sodišče pritrdilo njenim navedbam o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja na univerzi in ji prisodilo 26.000 evrov odškodnine.

V Visokošolskem sindikatu Slovenije ter na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ostro obsojajo žaljiva in seksistična ravnanja, ki so razvidna iz obsodb. Marušič je čez dva dni na seji rektorske konference obsodbe zanikal ter meni, da je to še eden izmed poskusov destabilizacije in finančnega izčrpavanja univerze. Več o dogajanju na Univerzi na Primorskem nam pove Elizabeta Zirnstein, predsednica Sindikata Univerza na Primorskem VSS:

Izjava

Spregovorili smo še o splošnem “stanju duha” na tamkajšni univerzi:

izjava

V ponedeljek, 8. maja, so v Državnem zboru vnovič obravnavali Zakon o vajeništvu, saj je 26. aprila Državni svet izglasoval veto. Zakon so tudi tokrat poslanci podprli s 56 glasovi za in 19 proti. Proti zakonu so glasovali Socialni demokrati, Nova Slovenija ter Združena levica, zakon pa sta podprli ostali koalicijski stranki ter poslanska skupina nepovezanih poslancev. Razlog, da so državni svetniki v Državni zbor poslali veto, je v nepreglednosti zakona, ki med drugim meša pedagoški in andragoški pristop. Poleg tega so mnenja, da zakon ni smiselno vpletati v delovno-pravno zakonodajo ter da bi stroški za vajenca morali biti razporejeni pravičneje.

Nasprotnega mnenja pa je Ministrica za izobraževnje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, ki pravi, da bo zakon zagotovil “dobro, kakovostno in predvsem izvedljivo” sodelovanje med dijaki, šolami in delodajalci. Predlog zakona je bil prvič sprejet 25. aprila, ko so ga poslanci podprli z 52 glasovi za in 16 proti.

Vlada je sprejela nacionalni reformni program za leti 2017 in 2018, nad katerim je nezadovoljstvo izrazil Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. V sindikatu namreč menijo, da je vlada zavestno prezrla velik pomen izobraževalne in raziskovalne dejavnosti za nadaljnji razvoj. V petek, 5. maja, so namreč v sporočilu za javnost povedali, da vlada kljub dogovoru, da bodo trend zmanjševanja finančnih sredstev na področju izobraževalnih ter raziskovalnih dejavnosti ustavili, tega ni upoštevala.

V sindikatu poudarjajo, da je vlada s tem tudi ignorirala vse raziskovalce, ki so na aprilskem Shodu za znanost med drugim opozarjali na občutno prenizek delež BDP, ki ga Slovenija namenja za raziskovalne dejavnosti. Ta delež trenutno znaša 0,4 odstotka, kar je eden izmed najnižjih odstotkov v državah Evropske unije z evrom. Na drugi strani pa finančna ministrica Mateja Vraničar Erman trdi, da je bil nacionalni reformni program v obdobju pogajanj usklajen s socialnimi partnerji. Prav tako pa naj bi bil usklajen na ključni točki s sindikatom.

Študentska organizacija Slovenije je v četrtek, 4. maja, v Državni zbor vložila pobudo volivcem za predlog zakona, s katerim želijo odpraviti nekatere sistemske pomanjkljivosti in varčevalne ukrepe. Na Študentski organizaciji pričakujejo, da bo predsednik Državnega zbora Milan Brglez določil 60-dnevni rok za zbiranje podpisov 5.000 volivk in volivcev.

S predlogom zakona poskušajo odpraviti sistemske pomanjkljivosti, zaradi katerih so prizadete predvsem najranljivejše skupine študentov. Odpraviti želijo tudi varčevalne ukrepe, ki so v času krize finančno bremenili študente. Nekateri od teh predlogov so denimo vrniti višino posebne olajšave, do katere so upravičeni dijaki in študenti ob opravljanju študentskega dela, na raven pred spremembo zakona v letu 2012. Prav tako želijo denimo na področju subvencioniranja študentske prehrane študentom omogočiti koriščenje subvencioniranega obroka do 22. ure ter v poletnih mesecih.

Poglejmo še, kaj se je dogajalo onkraj naših meja. V Kaliforniji, natančneje na Univerzi v Santa Cruzu, so protestirali člani Študentske organizacije afriških in temnopoltih študentov Univerze v Santa Cruzu. Eden glavnih razlogov je boj proti rasizmu. Študentje so protest izvedli tako, da so zavzeli notranje prostore upravne stavbe univerze. Protest je trajal tri dni, dokler rektor tamkajšnje univerze ni popustil ter obljubil, da bo izpolnil vse njihove zahteve.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Če se boste danes zvečer nahajali v bližini Škofje Loke, kar pogumno zavijte v tamkajšnjo Rdečo ostrigo. Tam bo tekel pogovor o pravkar izdanem prvencu Mihe Blažiča, nam bolj znanega po umetniškem imenu N’toko, - Samoumevni svet. Miha se je odločil s serijo pogovorov po vsej državi lokalno problematiko umestiti v širšo sliko nenehno spreminjajočega se sveta. V knjigi poskuša zrušiti naše vsakdanje samoumevnosti ter vsem ljudem pokazati pot do izvirnejšega mišljenja ter delovanja.

V petek, 12. maja, bo svoj 48. rojstni dan na Metelkovi praznoval Radio Študent. Praznovanje bo potekalo v klubih Gala Hala ter Channel Zero. Praznovanje bodo v popoldanskem času otvorili s piknikom na vrtu Gala Hale, športnimi turnirji, nato pa se bo proti večeru celotno dogajanje premaknilo v notranjost, kjer se bo odvil še glasbeni del v obeh omenjenih klubih. Pridite in nazdravimo na še veliko let!

Jutri, 11. maja, bo v kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko potekal pogovor o knjigi Revolucionarna genetika prihodnosti. Pogovor bo tekel o genetski revoluciji, ki bi lahko zelo vplivala na naša življenja in prihodnost. Revolucijo naj bi omogočila nova tehnologija genetskega inženiringa, s pomočjo katere lahko znanstveniki na bolj enostaven način načrtno spreminjajo gensko zasnovo živih bitij in tudi ljudi. Vabljeni.

Žaljivih in seksističnih dejanj ne odobravata Tine in vajenec Dejan.