Stara zasedba, novi predsednik

Stara zasedba, novi predsednik

Oddaja
23. 11. 2016 - 14.00

V torek, 22. novembra, so na seji Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani izvolil novo predsedstvo. Na čelu ljubljanskega ŠOU je po novem Klemen Peran, študent 2. letnika Fakultete za družbene vede. Za mandatno obdobje 2016-2018 so bili izvoljeni tudi novi vodje vseh resorjev, ki jih je predlagal novoizvoljeni predsednik.

 

Študentska organizacija univerze na Primorskem ali krajše ŠOUP se je v četrtek preselila v nove prostore Študentskega centra. Iz stare lokacije so se prestavili bliže središču Kopra, na Čevljarsko ulico. Prostore v dvonadstropni stavbi si bodo s ŠOUP delili še Študentski inkubator, Karierni center, Vpisno okno Univerze na Primorskem, M študentski servis in drugi. Za nove prostore so odšteli približno 800.000 evrov, za del plačila tega zneska so najeli posojilo.

 

Prav tako je bila, milo rečeno, razsipna očitno tudi koprska občina. Medijski spletni portal Pod črto poroča, da je Mestna občina Koper med letoma 2011 in 2016 od Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije kupila šest študij o možnostih gospodarskega sodelovanja z državami Balkana in Bližnjega vzhoda, beguncih in albanskih družinah v občini. Vsebinsko gre za zelo splošne študije, saj namesto poglobljenih analiz ponujajo le splošne podatke o tematikah, ki jih je mogoče najti tudi denimo – na Wikipediji. Portal Pod črto secira vsako študijo posebej in ugotavlja, da sta dve v celoti plagiat, dve delno, pri dveh pa jim primerov plagiatorstva ni uspelo najti, a tudi ti dve ne navajata virov, iz katerih je omenjeni inštitut črpal podatke zanje. Koprska občina je od portala zahtevala, da študije nemudoma vrne, češ da na občini nimajo materialnih avtorskih pravic nad študijami. Če to drži, v ceno 69.000 evrov javnega denarja niso bile vštete niti materialne avtorske pravice.

 

17. november, mednarodni dan študentov, vsako leto obeležujemo v spomin na nacistično zasedbo praške univerze leta 1939. Pred letošnjo obletnico je Študentska organizacija Slovenije izvedla raziskavo “Študent, kje pa tebe čevelj žuli?”, v kateri je približno 1000 slovenskih študentk in študentov izrazilo nezadovoljstvo predvsem s kvaliteto študijskih programov. Opozarjajo tudi na slabe materialne pogoje za študij in nedostopnost študijske literature, študenti invalidi pa predvsem na zastarelo infrastrukturo. Študente so zmotili še slabo podkovani profesorji, ki na predavanja kot nadomestilo za lastno odsotnost pošiljajo asistente. Mnogi študentje študij po končani prvi stopnji nadaljujejo izključno zato, da bodo z ustrezno ravnijo izobrazbe morda zaposljivi (cinično).

 

Razmere v visokem šolstvu se spet zaostrujejo v Veliki Britaniji. Britanski študenti in predavatelji protestirajo in zavračajo novo vladno reformo visokega šolstva, ki bi univerzam omogočila dvig šolnin, profitne organizacije pa bi po njej laže pridobile status univerze. Po predlogu, ki ga je vložila vladajoča konservativna stranka, bi univerze zaradi višje stopnje zaposlenih diplomantov in pozitivnejših mnenj študentov v anketah lahko povišale šolnine. Pred šestimi leti, ko so bili zadnji protesti pred minulo soboto, je tedaj novoizvoljena koalicija pod vodstvom konservativcev potrojila univerzitetne šolnine s 3500 evrov na 10.400. Britanske šolnine so tako že med najvišjimi na svetu.

Spremembe bi tudi profitnim ustanovam olajšale pridobitev statusa univerze. V britanski študentski zvezi opozarjajo, da gre za poskus privatizacije šolstva. Opozarjajo, da bi vladni ukrep ogrozil univerzitetne študijske programe, katerih študenti imajo že a priori manjše zaposlitvene možnosti, predvsem študenti umetnosti in humanistike.

 

Kaotičnim šolskim reformam se zoperstavljajo tudi na Poljskem. V soboto se je v Varšavi zbralo okrog petdeset tisoč učiteljev in staršev, ki so protestirali proti ukinjanju sedanjega tristopenjskega šolskega sistema v zameno za dvostopenjskega. Učitelje in profesorje skrbijo morebitna odpuščanja. Poljaki nasprotujejo tudi predlogu vladajoče stranke Zakon in pravičnost, ki bi v kurikulum vključila še tako imenovane domoljubne vrednote. Poljska premierka Beate Szydło je v prid reformi izjavila, da mora šola tudi vzgajati, ne le učiti.

 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

“Kdaj bomo reševali svet?” se bodo drevi vnovič spraševali udeleženci in udeleženke dogodka Zasedba Filozofske fakultete - 5 let kasneje. Naj spomnimo, aktivistično študentsko gibanje Mi smo univerza je proti koncu leta 2011, na prelomu v leto 2012, za dva meseca okupiralo fakulteto in odprlo prostor za javno razpravo o problemih v visokem šolstvu. Obletnica dogodka bo ob 18. uri v predavalnici 15 Filozofske fakultete. Več o tem, zakaj so se lotili organizacije obletnice, eden od organizatorjev in študent Filozofske fakultete Matej Križanec.

 

IZJAVA

''Pobuda za organizacijo obletnice je prišla od kolegice, doktorske študentke, ki je za svoje diplomsko delo obravnavala zasedbo Filozofske fakultete leta 2011. Ta obletnica ne bo zasedba, kot je bila zasedba takrat, ker bomo govorili bolj o sami zasedbi takrat. Obletnico zasedbe smo razdelili v tri sklope. V prvem bo faktografska predstavitev zasedbe leta 2011 in predstavitev takratnih okoliščin, ki so pripeljale do same zasedbe. V drugem sklopu bomo predstavili nekaj skupin, ki so izšle iz zasedbe in se tudi formirale. V tretjem delu, ki smo si ga zamislili kot skupščino, bomo poskušali osvetliti lokalne zadeve, ki so še aktualne na Filozofski fakulteti, in najti načine, kako jih reševati v bodoče.''

Avtonomna tribuna, Avtonomni blok, Študentska iniciativa, Delovna skupina proti delu, Fronta prekercev, Širša iniciativa, Mi smo univerza, Iskra. To so le najvidnejša študentska gibanja, ki so se vzpostavila v desetletju po sprejetju bolonjske reforme in z njo povezanemu postopnemu padanju univerzitetnih standardov. Nekaterih od teh gibanj ni več, spet druga so danes izoblikovane skupine z jasno zastavljenimi cilji.

Ob razbijanju avtonomije in zapostavljanju kritičnih, teoretskih izdelkov, ki so temelj vsake znanosti, država kljub konstantnim pritiskom različnih iniciativ nenehno sprejema nove reforme visokošolskih zakonov, vse s ključnim ciljem prilagajati se zahtevam trga.

IZJAVA

''Z obletnico poskušamo približati mlajšim generacijam študentov in študentk takratno dogajanje, dinamiko, zakaj je sploh prišlo do zasedbe in predvsem, kaj se je iz tega razvilo. Zakaj je zasedba danes pomembna tako kot takrat - ker so nekatere stvari, ki so bile že takrat v visokem šolstvu zelo problematične, predvsem kar se tiče Filozofske fakultete, aktualne še danes. Pomembno je, da jih naslavljamo sproti. Najbolj bi poudaril padanje standarda kakovosti izobraževanja, potem pomanjkanje mlajšega kadra, denimo asistentov. Tudi vse ostale stvari, ki so prišle v paketu z bolonjsko reformo in jih bomo na obletnici prav tako osvetlili.''

Ker se stvari v visokem šolstvu do sedaj niso spremenile na bolje in se ob tem pojavljajo zmerom novi problemi, se tokrat nemalodušna študentska manjšina nadeja več posluha.

 

Društvo Socioklub želi s sklopom šestih krožkov Akademskih 6 približati študentom raznovrstne sociološke teme. Tako bo jutri ob 17. uri na Fakulteti za družbene vede debata o javno-zasebnih študentskih prostorih na FDV. Sploh vemo, kaj je študentski prostor in kje se ta nahaja? Na prvem srečanju bodo poudarili še nekaj drugih dobrih praks na drugih fakultetah ter predstavili še strukturne vzvode, prek katerih študenti lahko vplivajo na svoje okolje.

 

V petek ob 19. uri pa se bomo v prostorih Živka Skvotca v Rogu pogovarjali o načinih sodelovanja med predstavniki alternativnih prizorišč iz celotne Slovenije. Organizatorji želijo vspostaviti trajno mrežo sodelovanja med alternativnimi kolektivi, pogovarjali pa se bodo tudi, kako se boriti za obstoj in širitev tovrstnih prostorov.

 

Po predavanjih v Rogu bo na Metelkovi že tradicionalni Vsemetelkovski benefit Radia Študent. Dogodek bo pomenil začetek ŠiriRŠ donacijske kampanje, katere namen je vzpostavitev trajnega financiranja s strani skupnosti, ki nas podpira. Zato vse lepo lepo vabimo, da skupaj nazdravimo na še veliko let Radia Študent!

 

V blagajno Radia Študent bosta prispevali tudi vajenki Amadeja in Nina.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness