Začnimo z žalostno vestjo. V 92. letu je preminil poljski sociolog, filozof in profesor Zygmunt Bauman, ki je napisal več kot 50 knjig. Pisal je predvsem o globalizaciji, modernosti, postmodernosti in potrošništvu. Njegovo najbolj odmevno delo je knjiga z naslovom Tekoča moderna, v kateri se je ukvarjal s temnimi platmi sodobnosti in opozoril na prevelik vpliv trga in vzpon družabnih omrežij, ki škodijo medčloveškim odnosom. Ena izmed njegovih najbolj znanih teorij je teorija o distinkciji med obdobjem trdne in tekoče moderne. Za prvo so značilne trajnost, stalnost in varnost, za drugo pa fluidnost, deregulacija, liberalizacija in fleksibilizacija.

Nadaljujemo z dogajanjem na Univerzi v Ljubljani, ki jo je lansko leto obiskal tudi Bauman. Na včerajšnji izredni seji senata Univerze v Ljubljani so sprejeli spremembe statuta. Po novem študentje ne bodo imeli več šest izpitnih rokov, ampak pet, ostajajo pa trije brezplačni roki. Z odvzemom dveh brezplačnih rokov pa so želeli kaznovati tiste študente, ki bi se pozabili odjaviti od izpitnega roka oziroma na izpit ne bi prišli. Pravna fakulteta je predlagala amandma, da se dikcijo o dveh kazenskih rokih iz statuta izbriše. Amandma z izbrisom omenjene dikcije so na seji potrdili, tako da je bil strah študentov odveč.  

Z zaključenih stvari na Univerzi v Ljubljani na ne tako zaključene stvari na Univerzi na Primorskem. Decembra sta Univerza na Primorskem in Znanstveno-raziskovalno središče Koper, krajše ZRS, po dolgih pogovorih in mediaciji končno podpisala pogodbo in tako se je ZRS ločil od Univerze. S pogodbo so izpolnili tudi vse formalne zahteve za prenos dejavnosti in zaposlenih na ZRS. A konec decembra se je ponovno zapletlo. Dragan Marušič namreč zahteva, da morajo tisti delavci, ki imajo tožbe proti univerzi, prekiniti svoje pogodbe, dati odpoved in ponovno sprejeti nove pogodbe. Tako se je prenos zaposlenih z univerze na ZRS ustavil.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v četrtek razpisalo skoraj 1,7 milijonov evrov za financiranje gostovanj strokovnjakov na slovenskih visokošolskih zavodih in študijskih oziroma znanstvenih obiskov študentov v tujini. Prvi razpis je namenjen za pedagoško oziroma raziskovalno sodelovanje s slovenskimi strokovnjaki, ki že dlje časa delujejo v tujini. Njim je namenjeno malo manj kot milijon in pol evrov za eno- do dvomesečno delo v Sloveniji v obdobju med 1. januarjem in 31. oktobrom. Drugi razpis pa je namenjen štipendiranju študentov, ki bodo šli v tujino na študijski oziroma znanstveni obisk za najmanj tri in največ deset tednov. Njim je namenjenih 160 tisoč evrov.

Zapuščena stavba Oxfordske univerze je postala dom za brezdomce. Skvoterji so stavbo zasedli za novo leto in želijo ostati več časa, saj prostor omogoča prenočišče, prav tako pa ima tudi kuhinjo in umivalnice. Skupina Iffley Open House prosi lastnike stavbe Wadham College, da bi brezdomcem dovolili ostati v stavbi vsaj za tri mesece, torej čez zimo, da ti ne bi spali na mrzlih oxfordskih ulicah. V ta namen so začeli tudi zbirati podpise za peticijo.

Študentsko združenje na School of Oriental and African Studies, krajše SOAS, zahtevajo, da se iz kurikuluma umakne “bele” evropske filozofe, natančneje Platona, Descartesa in Kanta. SOAS meni, da bi kurikulum moral vsebovati več del nekaterih afriških in azijskih filozofov, manj pa tako imenovanih “belih” filozofov. Te bi obravnavali samo, če je treba, predvsem pa bi se o njih pogovarjali kritično.  

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Danes ob šestih bodo v predavalnici dve na Fakulteti za družbene vede govorili o okoljski etičnosti s kapitalom zlizane javne oblasti. Predstavili bodo ekološko številko Časopisa za kritiko znanosti z naslovom Zelene politike. Pogovarjali se bodo o okoljski škodi kot posledici določenih odločitev javnih inštitucij, ki ne razmišljajo dolgoročno, ampak o kratkoročnih dobičkih kapitalskih investicij. Dogodek pripravlja Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, več o vsebini pa nam je povedal eden od govorcev, Izidor Ostan Ožbolt iz Delovnega odbora za okoljevarstvo študentske Iskre.

IZJAVA

Danes ob sedmih v Trubarjevi hiši literature Pedagoški inštitut pripravlja pogovor z naslovom Potrošništvo kot nova oblika sodobnega suženjstva. Sogovorniki bodo Bogomir Novak, Dražen Šumiga, Darko Štrajn in Bojan Žalec. O potrošništvu bodo govorili s filozofskega, sociološkega, ekonomskega in psihološkega vidika.

V ponedeljek ob sedmih v Pritličju pripravljajo pogovor Gospodarstvo za en procent. Ob izidu knjige Oxfam poročilo št. 210: Gospodarstvo za en procent se bo Klemen Ploštajner pogovarjal z Marušo Babnik z Ekvilib Inštituta in Srečem Dragošem s Fakultete za socialno delo. Knjiga vsebuje statistične podatke, analize, grafe in tabele o svetovnem gospodarstvu. V njej pa med drugim tudi piše, da si dvainšestdeset najbogatejših ljudi na svetu lasti toliko premoženja kot spodnja polovica svetovnega prebivalstva in da premoženje najrevnejših pada, najbogatejših pa narašča. V pogovoru se bodo dotaknili predvsem naslednjih tem: neenake menjave in krepitve moči multinacionalk, fleksibilizacija dela in preoblikovanje socialne države, davčne oaze in davčne tekme proti dnu.

Fakulteta za družbene vede razpisuje fotonatečaj na Instagramu z naslovom Svet ni črno-bel. Zainteresirane dijake in študente spodbujajo h kritičnemu pogledu na družbo in jih vabijo, da fotografirajo podobo sveta, ki bi po njihovem mnenju lahko bila drugačna. Fotografijo pa naj do osemindvajsetega februarja objavijo na Instagramu z oznako #svetnicrnobel. Dvajset najboljših fotografij bodo razstavili v Galeriji Fakultete za družbene vede in jih objavili na spletni strani in družbenih omrežjih fakultete.

Novice je zbrala vajenka Amadeja.