Včeraj in danes, torej v torek, 16., in sredo, 17. oktobra, potekajo na Univerzi v Ljubljani volitve v Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani. Na večini fakultet se znova srečujemo s starimi obrazi in starimi navezavami. Skupine Modro za študente, Povezani in Zagon si bodo vnovič razdelile stolčke na večini fakultet. S takšno gotovostjo govorimo zato, ker na skoraj vseh fakultetah kandidira samo ena lista, tako da je rezultat že praktično znan.

Edina fakulteta z več kot eno kandidaturo je Fakulteta za družbene vede. Kot smo poročalii prejšnji teden, na njej poleg Ljubiteljev družboslovnih strok kandidira tudi Vsefdvjevska lista: FDVjevci. Ta se bo tako kot v preteklosti tudi letos v študentskem zboru najverjetneje povezala s poslanskim klubom Modrih. Je pa to izjema, saj na večini fakultet ni popolnoma jasno, s katerim poslanskim klubom se povezujejo kandidati oziroma liste.

V univerzitetni redakciji Radia Študent smo kljub neuradnim rezultatom pripravili svojo volilno napoved za Študentski zbor v mandatu 2018-2020. Zaenkrat na Univerzitetni redakciji napovedujemo tako sliko. Modri bodo dobili najmanj 17 oziroma kar 19 poslanskih sedežev, po neuradnih informacijah namreč sklepamo, da bodo zmagali volitve tudi na FDV-ju. Povezani bodo dobili 15 sedežev, Zagon pa bo dobil 7 sedežev. 2 sedeža, poslanski sedež AGRFT-ja in Fakultete za matematiko in fiziko, sta za enkrat, kot kaže, neodvisna. Po razglasitvi rezultatov bomo volitve podrobneje komentirali.

Poleg že napovedane decembrske stavke SVIZ - Sindikata vzgoje in izobraževanja nas 4. decembra čaka še ena stavka. Včeraj, v torek, 16. oktobra, jo je napovedala Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, torej Počivavškova skupina, h kateri spada tudi Visokošolski sindikat Slovenije, krajše VSS.V skupno izjavo so pri Koordinaciji zapisali, da bodo stavko izvedli zato, ker Šarčeva vlada še vedno ni začela novih pogajanj s sindikati. V izjavi navajajo tudi, citiramo: “S konkretnejšimi informacijami o trajanju in samem načinu izvedbe splošne stavke javnega sektorja bo Koordinacija obvestila javnost naknadno, upoštevaje pogajalska izhodišča, ki jih bo sprejela Vlada, in potek pogajanj v naslednjih dneh oziroma tednih.” Konec citata. Jasno je, da za zdaj ni še nič jasno, zanimivo pa bo videti, kako se bo na dogajanje odzvala vlada.

V Nemčiji je prejšnji teden odjeknila novica, da naj bi stranka AFD - Alternativa za Nemčijo zahtevala, da učenci v nemškem izobraževalnem sistemu poročajo o “neodvisnosti” in “poštenosti” učiteljev. Zahtevajo namreč, da bi šolski sistem ideje radikalne desnice obravnaval enakovredno ostalim političnim idejam: torej, da bi radikalni desnici podal enako platformo in enako legitimnost, kot jo poda ostalim idejam. Zaenkrat je ta ideja zaživela v Hamburgu. Lokalna celica AFD je na spletno stran obesila obrazec, preko katerega lahko učenci prijavijo posamezne “nepravilnosti” učiteljev.

Pogovarjali smo se s profesorjem, ki poučuje na eni izmed gimnazij v okolici Hamburga. Povedal nam je, da so učitelji v Hamburgu zaskrbljeni, ker jih je strah, da bodo postali tarče, ampak da so z učenci že govorili o novici in se z njimi o problematiki pogovarjali.

IZJAVA

Loubna Skalli Hanna, ki se na American University v Washingtonu ukvarja z bližnjevzhodnimi študijami, je zaradi starostne diskriminacije prejela milijon dolarjev odškodnine. Starostna diskriminacija pomeni prioritiziranje mlajših ali starejših kandidatov, odvisno od situacije, in je podobno problematična kot ostale oblike diskriminacije. Profesorica je bila leta 2008 sprejeta na tako imenovani tenure track, torej ji je bilo zagotovljeno, da bo po določenem času prišla do pozicije tenure, analogne poziciji rednega profesorja v slovenskem sistemu, kar bi pomenilo zaposlitveno varnost in stabilnost. Leta 2015, ko bi morala nastopiti svoj tenure, so namesto nje raje izbrali mlajše kolege - Skalli jih je leta 2015 štela 52. Po vloženi tožbi ji je prejšnji teden porota dodelila milijonsko odškodnino, kar predstavlja precedens, ki bo potencialno odprl vrata podobnim tožbam v ZDA, saj se take prakse v tamkajšnjem visokem šolstvu pogosto pojavljajo.

Gremo v Veliko Britanijo. Včeraj, v torek, 16. oktobra, je 54 akademikov, ki v sklopu raziskovanja tematik, povezanih s trans skupnostjo, delujejo na univerzah po Veliki Britaniji, v javnost poslalo skupno protestno pismo. Trdijo, da je njihovo raziskovalno delo onemogočeno zaradi navedb o transfobičnosti njihovih raziskav. Soočajo se s protesti na univerzitetnih kampusih, kot problematično pa navajajo tudi “nepravično obravnavo s strani medijev” in razne poizkuse diskreditacije. Podobni problemi so se v Veliki Britaniji dogajali že zadnjih nekaj let, ko so bile raziskave o trans skupnostih dostikrat zavrnjene ali onemogočene.

Danes je - ne samo za univerzo, tudi drugače - Dan D za brexit. Michel Barnier, vodja pogajalske ekipe Evropske komisije, bo danes pred sestankom zunanjih ministrov držav članic EU razkril nova pogajalska izhodišča. Akademiki v Veliki Britaniji so zaradi brexita močno zaskrbljeni, ker njihova sredstva za raziskovanje izhajajo v veliki meri iz proračuna Evropske unije. Vlada Velike Britanije je raziskovalcem zagotovila enakomerno financiranje vsaj do leta 2020, kaj pa se bo zgodilo kasneje, ni jasno. Določenim področjem, recimo arheologiji, se bodo v najslabšem primeru sredstva lahko zmanjšala skoraj za polovico.

Pred nekaj trenutki je prišla novica s Krimskega polotoka, iz mesta Kerč. Na tamkajšnji politehnični fakulteti je odjeknila eksplozija, zaradi katere je po prvih podatkih umrlo najmanj 10 ljudi, ranjenih pa je približno 50. Očividci poročajo, da je bilo pred eksplozijo mogoče slišati streljanje, ki ga povezujejo z zajetjem talcev. Spet drugi očividci poročajo, da so storilci streljali na študente v predavalnicah. Lokalna policija dogodka še ni komentirala. Ruski mediji o dogodku poročajo kot o eksploziji plinske cevi, očividci pa govorijo o eksplozivnem telesu, ki ga je na fakulteto domnevno prinesel svetlolasi storilec. Eksplozija je odjeknila v bližini mostu, ki Krim povezuje s celinsko Rusijo.