Jara gospoda ali Pridruži se nam
Po dvajsetih letih krutih bojev za prihodnost mladine v Beli krajini Lepa Anka, zadnja preživela Belokranjka, mlajša od 30 let, raziskuje podrtine nekdaj zelo uspešne Srednje šole Črnomelj. Prepričana je, da bo, če odkrije korenine izobraževalne krize, lahko uredila pogoje za življenje mladih v preljubi deželi. Pokvarjen tranzistor pod nekdanjim nadstreškom za kadilce, ki vztrajno prepreva ˝… pridruži se nam, padabadaba˝, jo spomni na prva odpuščanja po nastopu ravnateljice Elizabete Prus, krhanje odnosov med profesorji, ki se je nemudoma prevedlo v slabšo kvaliteto pouka in vzdušje na šoli. V zbornici sta se vzpostavila dva tabora: prilizovalci in uporniki, ki so novačili tudi dijake, kot je v navadi v vsaki vojni. Kdor je poskušal načeti konstruktivno razpravo, je navadno podlegel sankcijam - dijaki opominom in ukorom, profesorji šikaniranju in celo odpovedim, če so bili preglasni. V nekaj letih je prilizovalski tabor uspel vzpostaviti močno cenzuro, recimo s trganjem študentskega časopisa in prikrivanjem uspehov na državni in mednarodni ravni, če so bili dobitniki nagrad iz nasprotnega tabora.
Seveda so se pokvarjeni odnosi na Srednji šoli hitro poznali pri vpisu. Leta 2020 je tako le štirinajst devetošolcev za prvo izbiro napisalo Gimnazijo Črnomelj - za primerjavo, leto poprej se je vpisalo 39 novih dijakov, deset let pred tem pa 71. Lepi Anki se je popolnoma razjasnil spomin! Našla je nagovor ravnateljice Elizabete Prus, posnetke iz Javne tribune "Črnomaljske, belokranjske gimnazije ne damo" na spletnem portalu Radio Odeon ter pismo enega najuspešnejših dijakov, Vida Kavčiča, naslovljeno na vodstvo šole.
Ravnateljica Elizabeta Prus: Nekega dne je učitelj pripravil učencem nenapovedan test. »Kakšna groza,« so si mislili učenci. Razdelil je liste po klopeh. Ko je imel vsak učenec svoj test, jim je dovolil, da ga obrnejo. Na njihovo presenečenje na drugi strani lista ni bilo vprašanja, le črna pika na sredini lista. Profesor jim je rekel, naj napišejo, kar vidijo. Malce zmedeni učenci so pričeli pisati …
Na koncu je naglas prebral vse rešene teste. Vsi brez izjeme so opisovali majhno črno piko na sredini lista, obrazložili njeno pozicijo in podobno. Ko je prebral vse, jim je razložil namen naloge. »Ne bom vas ocenil, želim pa, da razmislite o tej nalogi. Nihče izmed vas ni pisal o belem papirju, vsi ste se osredotočili le na tisto črno piko sredi papirja. Podobno se dogaja v življenju. Vedno se osredotočamo na slabo, na tiste majhne črne pike. Življenje je dar, ki ga moramo vsak dan praznovati. Če se bomo osredotočali le na slabo: pomanjkanje denarja, bolezni, težave v odnosih, razočaranja … bomo pozabili, da obstaja okrog nas svetloba … Temne pike so zelo majhne v primerjavi z vsem, kar imamo dobrega v življenju. A prav one onesnažijo naš um. Odvrnite pogled od črne pike, osredotočite se na svetlo stran papirja.« Neznani avtor, Šolski razgledi 2017.
Zvone Kambič, nekdanji profesor ekonomije na Srednji šoli Črnomelj
kritiški genij, dijak Vid Kavčič: Zanimivo, koliko izjemno utemeljenih razlogov je gospa ravnateljica, najbrž z ekipo vdanih vernikov, spraskala skupaj, zakaj je vpis tako znatno padel - po njenem za obrazložitev sramotno skromnega vpisa zadostuje povedati, da se je vpis v gimnazije vseslovensko zmanjšal za trideset odstotkov in da se nekaj dijakov iz Vinice raje pridruži staršem na poti v Novo mesto, kriva pa je tudi cena avtobusnih mesečnih vozovnic, ki je za vse dijake ne glede na oddaljenost šole enaka ...
Na Srednjo šolo Črnomelj se je tokrat vpisalo 47 dijakov od skupaj dobrih 200 belokranjskih devetošolcev. Spet lahko šoli prijazno zaokrožimo, da je to četrtina učencev, ki zaključi osnovno šolo v Beli krajini. Poudariti gre, da se mnogi učenci odločajo za programe, ki jih imamo tudi v Črnomlju, pa se kljub temu vpišejo v šole v Novem mestu oziroma severneje.
Ključen dejavnik, ključen razlog za slab vpis torej tiči drugje.
Manca Bajuk, dijakinja Srednje šole Črnomelj
Vid Kavčič: Do tega pa je prišlo iz preprosto razumljive politike, ki jo izvaja vodstvo nad profesorji in je vse bolj prisotna tudi pri obravnavi dijakov - pohvale in možnosti vzpona, napredovanja, ne prejme nujno tisti, ki je delaven, marljiv, uspešen pri svojem delu, pač pa tisti, ki uklonljivo prikimava politiki vodstva, pa čeprav ali ravno zato, ker je sicer len, nesposoben, svojega naziva ali vloge nevreden.
Aleksander Vuković, dijak Srednje šole Črnomellj
Vid Kavčič: Naj vse intelektualce samo še spomnim na nekaj incidentov na šoli, ki se še kako neposredno dotikajo dijakov, na primer na cenzuro članka, izgubljeno spričevalo, zaplete z volitvami ... Kaj pa to, da "najvišji organ šole", kot se je ravnateljica v preteklosti že ponosno predstavila - čeprav je nad njo še svet zavoda - v svoji pisarni na najslajših cukrih gosti mnoge dijake in dijakinje, kjer se prav gotovo pogovarjajo o izjemno srčkanih stvareh - besedne zveze "pranje možganov" raje ne bom uporabil, bi šlo preveč v nos.
Mnogo incidentov je že bilo, mnogo krivic se je dogodilo. Od ravnateljice bi bilo pričakovati, da se vsaj enkrat za svoje napake opraviči in jih poskusi popraviti, šolo reformirati, urediti. Vendar sama rine v nasprotno smer, vsakič znova, spet in spet, s čimer šolo vztrajno poriva na rob prepada. Tako je jasno, da tak človek šole nikakor ne more rešiti.
Župan Črnomlja: Vpis na gimnazijo je nizek, a moramo ugotoviti, da je na srednji strojni šoli dober. Želimo si seveda boljšega, a za to obstajajo objektivna demografska in pa motivacijska dejstva na eni strani, kot tudi objektivno kompleksne razmere v kolektivu na drugi, ki prispevajo k takemu rezultatu.
Robert Lozar, predsednik sveta staršev Srednje Šole Črnomelj
Vid Kavčič: Večina profesorjev se namreč, sicer vrtcu primerno, vse bolj ukvarja s spletkami, rovarjenjem, s tem, kako bi drug drugega potisnili v blato, drek. S tem zapravijo večino časa, le redki posamezniki so ostali zvesti svojemu poslanstvu - torej pedagoškemu delu v dobro dijakov.
Pa samo še to: ravnateljica v prispevku nekaterim sodelavcem javno očita, da so se izvzeli, izolirali od kolektiva. To je jasen dokaz, da gospa nemirov ne pomirja, učiteljev ne povezuje, kar bi kot ravnateljica morala početi, temveč je vir razkola sama, saj razprtije še povečuje.
Tllen Šetina, profesor matematike na Srednji šoli Črnomelj
Župan Črnomlja: Razdeljenost kolektiva ni tako velika, da se ne bi dalo s konstruktivnim pristopom preseči posameznih razlik in najti prepotrebno enotnost ter načrte, kako naprej.
Župan Metlike: Javne tribune se ne bom udeležil. Podpiram pa vse napore za zagotavljanje srednješolskega izobraževanja v Beli krajini. Naša naloga bo, da ponovno motiviramo mlade, da se odločijo za šolanje v domačem kraju. Potrebno bo veliko skupnega dela s srednjo šolo in osnovnimi šolami ter poudarjanja prednosti šole v lokalni skupnosti.
Županja Semiča: Ponuja se mi razmišljanje, da če vodstvu šole niti po tako dolgem času in burnem dogajanju ni uspelo urediti medsebojnih odnosov v kolektivu, potem je na ustanovitelju šole, da naredi naslednji korak. Eno pa je jasno, tako naprej več ne more iti, če želimo obdržati program v Črnomlju. Ob tem se morajo zelo zamisliti tudi vsi zaposleni, saj v primeru ukinitve programa njihovo delo ne bo več potrebno. V povezavi s slabo delovno klimo predpostavljam, da je vsem prioriteta obstoj šole in bodo zaradi tega naredili kak korak ali dva nazaj.
Janja Jankovič, predsednica sveta zavoda Srednje šole Črnomelj
Vid Kavčič: Če pa še malo prečešemo podatke; generacija letošnjih maturantov gimnazijcev šteje okoli 60 dijakov, njihove stolčke pa bo naslednje leto zasedlo 14 novopečenih gimnazijcev. To bi pomenilo - pa dajmo pozitivno zaokrožiti - da se je vpis v gimnazijo v štirih letih zmanjšal za tri četrt. Za teh tri četrt pa splošni slovenski padec vpisa v gimnazijo in tisti trije dijaki iz Vinice pač ne morejo biti odgovorni, preprosto je tu nekakšna črna luknja.
Župan Črnomlja: Zavedati se moramo, da bodo največjo škodo v danih razmerah utrpeli ravno dijaki. Zato moramo vse aktivnosti peljati tako, da jih ne vpletamo, tako ali drugače, v argumentacije in podkrepitve takšnih ter drugačnih dejstev za uveljavljanje enostranskih interesov.
Ravnateljica Elizabeta Prus: Šola ni le prostor, je skorajda svet v malem. V njem se prepletajo številne poti, prijateljske vezi, topli odnosi med mladimi, malo manj mladimi, učenci, učitelji, zaposlenimi in starši. Naša skupna naloga je, da krepimo in ohranjamo dobre medsebojne odnose. To pa lahko dosežemo le s pozitivnimi mislimi in strpnim pristopom do vseh okrog nas. Vsako šolsko leto je začetek nove zgodbe, ki jo pišemo skupaj dijaki, učitelji in starši.
Strokovni delavci skrbimo za kvalitetno vzgojno in izobraževalno delo z dijaki. V svojem trudu pa bomo uspešni le, če boste vi, dragi dijaki, sprejemali znanje, veščine in vrednote, ki vam jih bomo ponujali učitelji in drugi strokovni delavci. Pomembno vlogo pri tem imate tudi vi, spoštovani starši. Računamo na vašo podporo in predvsem na vaše zaupanje v naše delo. Naša skupna naloga je, da s svojim zgledom mladostnikom pokažemo, da je znanje vrednota, ki nam je nihče ne more vzeti. Prav tako pa jih moramo z zgledom spodbujati pri krepitvi vrednot, kot so spoštovanje, delavnost, strpnost, empatija.
SREČNO!
Vid Kavčič: Srednji šoli Črnomelj preostaja torej le dvoje; menjava vodstva ali pa propad, ali, še huje - priključitev k kakšni novomeški šoli. S slednjim pa bi se končala vsaka težnja po tem, da bi mlade zadržali v Beli krajini, kar je tako prežvečena tema pred vsakimi županskimi volitvami. S tem, ko se sama vase sesuje edina belokranjska srednja šola, ugasne zadnji plamen upanja za svetlo prihodnost Bele krajine.
Dodaj komentar
Komentiraj