V sredo je na seji Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport v državnem svetu potekala druga obravnava novele Predloga zakona o skupnosti študentov oziroma krajše ZSkuS. O samem predlogu smo že obširneje poročali, zato tokrat ne bomo izgubljali besed o vsebini, temveč se bomo osredotočili na absurdnosti, ki so se pokazale skozi sejo, ki je bila po hitrem postopku celo prekinjena, saj se vlada do predloga ni opredelila, ministrstvo pa je podalo kar neuradno mnenje. Naj na tem mestu ponovimo le, da sam zakon, ki ureja štuentsko organiziranje, ni bil spremenjen že od leta 1994. Nov predlog zakona gre sicer v smer večje transparentnosti in nadzora nad porabo sredstev. Seja se je začela z uvodnim nagovorom poslanca Mihe Kordiša iz Združene levice, ki je predlog tudi vložila v parlamentarno obravnavo. Naslednji je bil pri besedi predstavnik Ministrstva za izobraževanje Stojan Sorčan, ki je tam sicer generalni direktor direktorata za visoko šolstvo. Povedal je, da se vlada do problematike še ni opredelila, hkrati pa poudaril, da je neuradno mnenje ministrstva do predloga odklonilna. Za to je navedel naslednje razloge:

klik

V nadaljevanju je bilo s strani Stojana Sorčana mogoče slišati zgolj absurdno petje hvalnic Študentski organizaciji:

klik

Na tem mestu se je nujno vprašati, kako je mogoče, da so med Ministrstvom in Študentsko organizacijo spletene tako tesne vezi, da je iz ust obeh mogoče slišati zgolj hvaljenje in podporo. Obe instituciji si namreč strukturno stojita na nasprotnih bregovih, funkcija Študentske organizacije bi morala biti prav preizpraševanje in kritičnost do delovanja Ministrstva. O tem smo spregovorili s poslancem študentskega zbora Juretom Novakom:

klik

Stojan Sorčan je v svoji hvalnici norosti med drugim navedel tudi, da bi naj predlog zakona uvajal vzvode, ki bi študentsko organiziranje približali političnim strankam. A to ne bi moglo biti dlje od resnice - strankarske in politične povezave Študentske organizacije namreč že obstajajo in v slovenskem političnem prostoru niso nikakršna novost, kaj šele skrivnost. O tem pove več študentski poslanec Jure Novak:

klik

Lahko bi torej rekli, da je Študentska organizacija Slovenija nekakšna valilnica kadrov za politične stanke, predvsem socialne demokrate. Ob tem podatku nam postane jasno, zakaj so na seji komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport Stojana Sorčana bila polna usta lepih besed. Sorčan je šel celo tako daleč, da je zanikal vsakršno koruptivnost, netransparentnost in nenamensko porabo sredstev:

klik

A dejstva govorijo drugače. V zadnjih letih je bilo o koruptivnosti institucionalnega študentskega organiziranja povedano že veliko. Nadaljuje Jure Novak:

klik

Kot smo lahko slišali, tako na vladi kot na ministrstvu ni mogoče zaznati nobenega interesa, da bi spremenili zakon, ki nespremenjen ureja področje študentskega organiziranja že od leta 1993. Kljub številnom dokazom, da koruptivnost, klientelizem in odtekanje javnega študentskega denarja v zasebne žepe krojijo institucionalno organiziranje študentov, pri pristojnih organih vedno znova naletimo na gluha ušesa. Sklepamo lahko le, da lovke korupcije in klientelizma segajo tudi v državne institucije. A ko pogledamo volilne liste socialnih demokratov in zaposlene na ministrstvu za izobraževanje, nam hitro postane jasno, da to niso zgolj naše domneve, ampak gola dejstva. Aktualno stanje, v katerem je institucionalno študentsko organiziranje tako več kot očitno večini deležnikov ustreza, saj dejstva kažejo, da je študentska organizacija zanje velika vreča brez dna.

Kidanja gnoja in poslušanja hvalnic norosti se je s težavo lotil Grandovec.