Kaj pa bivanjska problematika študentk?
Prejšnjo sredo se je na temo reševanja bivanjske problematike študentk odvila skupna konferenca Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, krajše MVZI, ter Študentske organizacije Slovenije, krajše ŠOS. Povod za sklic konference je bil zadnji sestanek Sveta Republike Slovenije za študentska vprašanja, na katerem so med drugim obravnavali tudi predloge za zagotavljanje ustreznega števila ležišč v slovenskih univerzitetnih središčih. V današnji oddaji Kaj pa univerza bomo predstavile dolgoročne in kratkoročne rešitve študentske bivanjske problematike, ki so bile predstavljene na konferenci.
Kot vemo, postelj za študente in študentke primanjkuje že dalj časa. Nekateri na sobo v javnem študentskem domu čakajo tudi do junija ali dlje, se pravi skoraj celotno študijsko leto. Po podatkih, ki jih je na konferenci predstavil predsednik ŠOS Luka Mihalič, na vselitev v javni študentski dom v Ljubljani trenutno čaka okoli dva tisoč študentov in študentk, na Primorskem pa okoli petsto. Zaradi pomanjkanja postelj v javnih študentskih domovih in dolgih čakalnih vrst je veliko študentk prisiljenih v iskanje bivališča na prostem trgu. Po oceni ŠOS je teh trenutno okoli dvajset tisoč. Tudi tu seveda situacija ni rožnata, saj so študenti na trgu soočeni z slabimi bivalnimi pogoji in visokimi cenami. Po informacijah, ki nam jih je posredoval ŠOS, se tako cena najema v večposteljni sobi začne pri dvesto evrih z vključenimi stroški, v povprečju pa se gibajo med dvesto petdeset in štiristo evrov s stroški. Seveda je tak razpon pogojen predvsem s kvaliteto bivanja, ki ga omogoča najeto ležišče.
Kot najbolj očitna rešitev se že dlje časa ponuja gradnja novih javnih študentskih domov. Situacija je najslabša v Ljubljani, kjer je bil zadnji študentski dom zgrajen daljnega leta 2006. Spomnimo, da so bila leta 2022 s sprejetjem Zakona za urejanje položaja študentov zagotovljena dodatna sredstva ravno za gradnjo novih študentskih domov. V letu 2022 je bilo za izgradnjo novih domov namenjenih 1,5 milijona evrov, za 2023 pa je ta znesek narasel na nekaj več kot osem milijonov, za 2024 pa 7,7 milijona evrov, od česar je bilo 3,5 milijona namenjeno zgolj investicijskim vzdrževalnim delom. Kaj so z dodatnimi sredstvi storili v letih 2023 in 2024, je na konferenci predstavil minister za visoko šolstvo Igor Papič.
Ker pa gradnja novih študentskih domov ne more steči z danes na jutri, so bili na konferenci predstavljeni predvsem novi kratkoročni ukrepi, s katerimi bi prej omenjeni instituciji poskusili kratkoročno omiliti bivanjsko stisko študentk. Tako se bomo začasno od govora o javnih študentskih domovih preselili k zasebnikom. Poleg najema postelje po tržni ceni namreč obstajata še dve za študentsko denarnico prijaznejši možnosti. Prva je subvencionirano bivanje v zasebnem študentskem domu ali pri zasebniku. V tem primeru se študentki od cene najemnine odbije višina subvencije, ki je trenutno postavljena na 32 evrov. Po informacijah ŠOS se cene v zasebnih študentskih domovih gibljejo med 175 in 320 evri mesečno, od tega zneska pa se torej odšteje subvencija v višini 32 evrov. Subvencija torej ne narašča glede na višino najemnine.
Drug način finančne pomoči študentkam predstavlja dodatek za bivanje, ki študentu ali študentki pripada v primeru prejemanja državne ali Zoisove štipendije. Do dodatka za bivanje so upravičene študentke, ki imajo prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 kilometrov in če strošek najema znaša najmanj 65 evrov mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine. Trenutno dodatek znaša slabih 100 evrov, financira pa ga ministrstvo da delo. Zneska subvencije in dodatka se torej precej razlikujeta. Kakšne težave povzroča to neskladje, pove Papič.
Do dviga subvencije pri zasebnikih bo po navedbah ministrstva prišlo v novem študijskem letu. Subvencionirano bivanje pri zasebnikih ima namreč eno pomembno prednost pred dodatkom za bivanje k štipendiji. Da lahko študent pri zasebniku uveljavla subvencijo, se mora namreč ta prijaviti na razpis, ki ga vsako leto objavijo pisarne študentskih domov v univerzitetnih središčih. Da je zasebnik na tem razpisu sprejet, mora zagotavljati minimalne pogoje, kot je primerno vzdrževana stavba, elektrika, internet, možnost kuhanja in ustrezno ogrevanje prostorov. Po drugi strani pri dodatku k štipendiji takšen nadzor ne obstaja.
Zgornja cena najemnine pri zasebnikih s subvencijo ni omejena. Zato ni ovire, da bi po dvigu subvencije, najemodajalci pri prijavi na razpis večino subvencije s hkratnim dvigom najemnin obdržali zase. Študentka bi tudi po dvigu subvencije v primeru hkratnega dviga najemnine lahko odštela isti mesečni znesek. O komentarju glede te možne situacije smo povprašali MVZI, ki so odgovorili, citiramo: »Zlorabe so vedno možne, vendar bi večje število subvencioniranih zasebnikov pomenilo večjo ponudbo, kar pomeni večjo izbiro. Najdražji ponudniki tako ne bi bili zanimivi.« Konec citata. O problematiki smo povprašali tudi ŠOS, ki so nam odgovorili, da si prizadevajo tudi za prenovo Pravilnika o subvencioniranem bivanju, s čimer bi vzpostavili večji nadzor nad izvajanjem najemnih pogodb. Poleg tega se nadejajo, da se bo z morebitnim ukrepom omejevanja kratkoročnega oddajanja v turistične namene in obdavčitvijo praznih nepremičnin povečala ponudba stanovanj na trgu.
Kot dolgoročno rešitev reševanja bivanjske problematike na ministrstvu in slovenski študentski organizaciji pripoznavajo izgradnjo novih študentskih domov. Na ministrstvu načrtujejo izgradnjo treh novih domov, in sicer na Roški, Gerbičevi in na Dunajski. Na Roški se že leta načrtuje novogradnja doma s približno 380 ležišči. Začetek gradnje se iz leta v leto premika, zataknilo se je namreč pri sprejetju občinskih prostorskih aktov, kar traja že štiri oziroma pet let. Kaj je vzrok za to, odgovarja Papič.
Če bodo občinski prostorski akti urejeni letos, Papič ocenjuje, da bodo lahko z gradnjo začeli čez leto ali dve. Iz ministrstva so nam sicer lani glede situacije na Roški odpisali, da, citiramo: »zaradi zahtevnosti postopkov sprejemanja občinskih prostorskih aktov (OPPN) ter izpeljave arhitekturnih natečajev za navedene novogradnje v Ljubljani je realen termin dokončanja v letu 2027.« Konec citata. Druga lokacija za novogradnjo je na Dunajski. Več o tem Papič.
V nadaljevanju je poudaril, da so za to lokacijo že urejeni občinski prostorski akti, na ministrstvu pa morajo pred začetkom priprave projektne dokumentacije preveriti le še višino stavbe. Zato naj bi bil nov študentski dom na tej lokaciji najprej zgrajen.
Z izgradnjo nove ljubljanske veterinarske fakultete pa se je pojavila še tretja lokacija za nov študentski dom, in sicer na lokaciji stare stavbe fakultete na Gerbičevi. Minister je pri podajanju časovnice projektov sicer povedal, da je ta lokacija zadnja, na kateri bodo lahko začeli graditi. Čakajo namreč, da Univerza v Ljubljani zemljišče proda Družbi za svetovanje in upravljanje, da lahko začnejo s pripravo dokumentacije.
A tudi bivanje v javnem študentskem domu študentk ne obvaruje pred dvigom cen. Tako je bilo na konferenci poudarjeno tudi dejstvo, da nekateri študentski domovi načrtujejo dvig stanarin. Po poročanju Dnevnika je do dviga prišlo zgolj v mariborskih študentskih domovih, ostali pa dviga ne načrtujejo. Kako so se na to odzvali na ministrstvu, nadaljuje Papič.
Odločevalci torej svojo preteklo neaktivnost zaenkrat krpajo z začasnimi ukrepi zviševanja subvencije za bivanje pri zasebnikih. Hkrati pa nimajo vpliva na izhodiščno ceno najemnine. Na nove postelje v študentskih domovih bo po ocenah ministrstva ljubljanska študentarija morala počakati še vsaj kako leto ali dve. Seveda pod pogojem, da se napovedi ne bodo zopet spremenile.
Nove študentske domove nestrpno čaka vajenec Matevž. Mentorirala je Karin, na novinarski konferenci pa sta se mudili Vika in Maša.
Dodaj komentar
Komentiraj