Kaj pa podpora srbskim študentskim protestom?
Srbska civilna družba je na nogah. Včeraj, 22. decembra, je približno 100 tisoč študentov, kmetov in ostalih državljanov zapolnilo ulice Beograda v protestu, ki ga študenti označujejo kot največjega od leta 2000. O začetkih študentskih zasedb in notranji strukturi zasedbe smo na redakciji že poročale v začetku decembra, v današnji oddaji Kaj pa univerza pa bomo posodobile številke, povzele študentske vtise in pojasnile, kakšno vlogo in cilj imajo pri protestih šolski sindikati.
Začnimo s petkom, 20. decembra. Takrat so se študentskim protestom pridružili štirje sindikati delavcev v vzgoji in izobraževanju, to so: Unija sindikatov prosvetnih delavcev Srbije, Sindikat vzgoje in izobraževanja Srbije, GSPRS Nezavisnost in Sindikat delavcev v prosveti Srbije. Sindikati so sicer zaradi neustreznih pogojev dela v šolstvu stavkali že od prvega novembra, a so se v petek odločili zaostriti stavko v solidarnosti s študentskimi protesti.
Srdjan Slović, predsednik sindikata Nezavisnost, pojasni povod za stavko.
Študentkam in študentom so tako pomagali simbolično in materialno. Slović pove, da je z delom tako v celoti prekinila velika večina šol, saj da jih je s skrajšanim delovnim časom ali v normalnih urah obratovalo le nekje 20 odstotkov.
Njihova najpomembnejša zahteva se že od novembra osredotoča na plače; delavci v šolstvu namreč zahtevajo, da se z dopolnitvijo kolektivne pogodbe njihove plače izenačijo s povprečno plačo v državi. Hkrati zahtevajo še menjavo celotnega vodstva Ministrstva za šolstvo, izpolnjevanje materialnih pogojev, ki jih definira protokol za vrtce, osnovne šole, dijaške domove in visoko šolstvo, ter zmanjšanje administracije v osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih. Njihove zahteve so torej še nekoliko bolj specifične od študentskih. Zahteve podrobneje pojasni Slović.
Tako kot študenti tudi delavci v šolstvu pravijo, da od zahtev ne bodo odstopali, a da jim je najpomembnejša prva. Slović opiše načrte za zaostrovanje stavke.
Odziv oblasti je bil skorajda komičen. V poskusu, da bi oslabili srednješolske stavke, so v srbski vladi predčasno napovedali zimske počitnice. Srbski mediji poročajo, da so se delavci v šolstvu na to odzvali z grožnjo, da učencem ne bodo zaključili ocen, nekateri srednješolci pa so študentske proteste podprli tudi tako, da so kljub predčasnemu zaprtju prišli v svoje srednje šole in jih zasedli.
V Sloveniji je srbsko sindikalno akcijo že podprl Sindikat mladi plus, pozorno pa jo, kot pravijo, spremljajo tudi v SVIZ-u.
Kaj pa vsa ta podpora pomeni za študente, ki trenutno zasedajo več kot 60 fakultet in več srednjih šol? Oblike pomoči, ki jo zasedbeniki prejemajo od širše družbe in sindikatov, opiše študentka s Fakultete dramskih umetnosti, prve zasedene fakultete, kjer so študentski protestniki prisotni že štiri tedne.
Študentka za konec poudari še pomen pomoči odraslih pri protestih, ki so se začeli kot mladostniški klic k odgovornosti in pravici.
Pisala je Nika, z izjavami je pomagala Vika, s prevodi pa Maša.
Dodaj komentar
Komentiraj