Kaj pa razširjeni program osnovne šole?
S prvim marcem 2024 je v veljavo stopila novela zakona o osnovnih šolah, o kateri smo na univerzitetni redakciji že precej poročale. Poleg sprememb na področju NPZ-jev, šolanja na domu in učenja tujih jezikov uvaja tudi prenovljen koncept razširjenega programa oziroma RaP. V današnji oddaji Kaj pa univerza bomo pregledale pripravljeni Kurikulum za razširjeni program osnovne šole in praktične spremembe, ki jih prinaša.
Razširjeni program v osnovnih šolah je do sedaj vključeval jutranje in popoldansko varstvo, organizirano učno pomoč, dopolnilni in dodatni pouk ter neobvezne izbirne predmete, sedaj pa bo obsega naslednja področja: gibanje za zdravje in dobro telesno in duševno počutje, kultura in državljanska vzgoja in učenje učenja. Organiziranost starega razširjenega programa nam pojasni izredni profesor doktor Damijan Štefanc z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Vsak element starega programa je bil definiran v konceptnih dokumentih, v katerih so bili določeni cilji in nameni varstva, dopolnilnega in dodatnega pouka ter interesnih dejavnosti. V končnem poročilu o uvajanju poskusa razširjenega programa so kot temeljni razlogi za spremembo programa navedeni, citiramo: »Vse šole ne morejo enakovredno zagotavljati enakih možnosti pri izvajanju dejavnosti razširjenega programa. Med cilji in vsebinami obveznega in razširjenega programa OŠ ni dovolj tesne povezave. Sistem financiranja ne omogoča zagotavljanja potreb šole, saj ne omogoča prerazporejanja sredstev med posameznimi dejavnostmi razširjenega programa.«
Štefanc kot možne razloge za prenovo programa navaja še kritike, ki so jih imeli ravnatelji posameznih šol.
RaP pa po mnenju Štefanca teh težav ne rešuje.
V pripravljenem kurikulumu so zastavljena načela razširjenega programa, med katerimi je tudi načelo avtonomije in odgovornosti. Za pripravo in izvedbo dejavnosti so odgovorni ravnatelji, izvajajo pa jih učitelji, drugi pedagoški delavci, potencialno tudi zunanji izvajalci. Vse dejavnosti morajo biti načrtovane v izvedbenem dokumentu oziroma letnem delovnem načrtu šole, ki temelji na smernicah kurikularnega dokumenta. Šole so tako same odgovorne za pripravo programa, ki ustreza potrebam učencev, primorane so namreč narediti tudi analizo značilnosti, potreb, izraženih interesov in nadarjenosti svojih učencev. Štefanc navede možne težave, ki se lahko pojavijo zaradi visoke avtonomije šol pri izvajanju programa.
Kontaktirale smo tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, kjer nam je več o avtonomnosti izvedbe razširjenega programa povedala državna sekretarka Janja Zupančič.
Štefanc omeni še vprašanje financiranja, ki za RaP še ni definirano, saj 81. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja še vedno navaja, da se iz državnega proračuna financira izvedba dopolnilnega pouka, dodatnega pouka, individualna in skupinska pomoč ter interesne dejavnosti, kar pa po razširjenem programu v enaki obliki ne obstaja več. V noveli zakona o osnovni šoli je navedeno le, da se bo program financiral v skladu z metodologijo za določanje sredstev na udeleženca izobraževanja, ki jo bo sprejel minister v šestih mesecih od uveljavitve zakona. Zupančič nam je povedala, da velike razlike v financiranju niso predvidene.
Kako naj bi izgledale dejavnosti razširjenega programa v praksi, smo povprašale Štefanca.
Novi predmetnik vzgojno-izobraževalnega programa osnovne šole določa, da mora šola otrokom od prvega do petega razreda ponuditi najmanj štiri ure in pol razširjenega programa dnevno. Poleg tega je določeno še, da mora biti šolarjem omogočena vsaj ena ura gibanja dnevno, vsem oddelkom pa vsaj poldruga ura dejavnosti za podporo in pomoč pri učenju. Stari predmetnik je sicer določal pol ure individualne in skupinske pomoči in eno uro dopolnilnega in dodatnega pouka tedensko. Za razliko od starega pa novi predmetnik določa še nekaj dejavnosti, ki so jih vse šole primorane organizirati. Zupančič pojasni:
V razširjeni program se otroci seveda vključujejo izbirno, še vedno pa je v program vključena velika večina šolarjev. Spremembe na področju razširjenega programa se bodo v osnovnih šolah uvajale postopno, v šolskem letu 2024/25 bodo program uvedli na 144 osnovnih šolah, ki so spremembe tudi doslej že poskusno izvajale. Ravnatelji nekaterih že vključenih šol so spremembe prepoznali kot koristne in bolje prilagojene času, ugotovili pa so tudi, da je vpeljava nekaterih konceptov dolgotrajen proces. Po celi Sloveniji bodo RaP uvedli do vključno leta 2028/29.
Foto: Wikimedia Commons
Dodaj komentar
Komentiraj