Kaj pa spet Fakulteta za arhitekturo?

Kaj pa spet Fakulteta za arhitekturo?

Oddaja
22. 3. 2019 - 14.00

V začetku januarja so anonimne študentke in študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani s pismom, ki je bilo med drugim naslovljeno na rektorja univerze dr. Papiča, dekanat Fakultete za arhitekturo in Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, izpostavili svoj nezavidljivi proces pridobivanja izkušenj v času študija.

Praktične izkušnje so pogoj za opravljanje strokovnega izpita, s katerim lahko arhitektke in arhitekti samostojno opravljajo svoj poklic. To zveni smiselno, vendar trenutno stanje, na katerega so opozorili, ni urejeno tako, da bi omogočalo dostojno študentsko delo. Študetke in študenti so namreč zavoljo nabiranja izkušenj primorani opravljati slabo plačano delo, včasih celo delo na črno in brez plačila v arhitekturnih birojih mnogih svojih profesorjev.

V petek 15. marca 2019 je v Domu sindikatov potekala novinarska konferenca “Problematika dela študentov na področju arhitekture”, ki so jo priredile organizacije Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Sindikat Mladi plus in Sindikat prekarcev. Omenjene organizacije sodelujejo pri reševanju delavskega statusa študentov arhitekture. Priredili so že tri srečanja s študenti arhitekture in arhitekti, na katerih iščejo rešitve za trenutno situacijo, ki bi pomagale izkoreniniti prekarnost v arhitekturi, vsebina srečanj pa zaradi občutljivosti zaenkrat ostaja skrita.

Hana Radilovič iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, ki je bilo eden izmed naslovnikov pisma, je na začetku konference predstavila časovnico dogajanja.

Izjava

O časovnem poteku in posledicah pisma Radilovič nadaljuje:

Izjava

Tea Jarc, predsednica Sindikata Mladi plus, je na konferenci pojasnila odziv fakultete.

Izjava

Radilovič je na konferenci spregovorila tudi o srečanjih Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, Sindikata Mladi plus in Sindikata prekarcev, na katerih sodelujejo tako študentke in študenti arhitekture kot že diplomirane arhitektke in arhitekti.

Izjava

O drugem srečanju, na katerem so komentirali omenjena dva dokumenta, ki ju je kot odziv na pismo pripravila fakulteta, Radilovič doda:

Izjava

Kot konkreten primer dvomljivih praks je navedla situacijo enega od anonimnih študentov.

Izjava

Jarc je še opozorila na način opredeljevanja prakse in druge nejasnosti pravilnika.

Izjava

Dekan je v izjavi po novinarski konferenci pojasnil, da je dokument interne narave; do njega imajo dostop senatorji, med njimi tudi trije študenti, ki naj bi sicer imeli možnost podajanja predlogov in pripomb, a so bili na seji senata deležni groženj. Nekateri profesorji so namreč dejali, da študentke in študenti pravilnik morajo sprejeti, sicer jim bodo vsem prepovedali delo v birojih profesorjev. Poleg tega bodo pri glasovanju tako ali tako v manjšini. Predlagani pravilnik situacije študentk in študentov torej ne bo izboljšal, kar s primeri o poseganju na trg dela in kriterijih zaposljivosti ponazori Tea Jarc.

Izjava

Jarc je poudarila tudi točko pravilnika, ki govori o prostovoljstvu:

Izjava

O sporni vsebini pravilnika doda:

Izjava

Na tiskovni konferenci je Radilovič predstavila še primer dela v pisarni dekana fakultete dr. Mateja Blenkuša.

Izjava

Blenkuš je v izjavi po novinarski konferenci poudaril, da sam v svojem biroju študentov ni imel zaposlenih že približno pet let, čeprav je za Dnevnik 25. januarja letos povedal, da je v lanskem letu pri njem delal en študent in bil za svoje delo dobro plačan. Zaradi strahu pred neprijetnimi posledicami, ki bi lahko doletele študentke in študente, viri konkretnih primerov ostajajo anonimni, kot je povedala Sara Kosirnik, predsednica Sindikata prekarcev.

Izjava

Tri organizacije so s pomočjo študentk in študentov ter arhitektk in arhitektov na novinarski konferenci natančno in razčlenjeno pojasnile, zakaj predlagani pravilnik ne zadostuje kot rešitev problema dela študentk in študentov arhitekture. Poleg tega je dekan zavrnil zahtevo po 14 dnevni razpravi pred sprejetjem dokumenta, o čemer bomo še poročali. Delo na področju arhitekture tako ostaja nespremenjeno.

 

V imaginarnem biroju je projektirala Hana.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness