Kaj pa (sploh je) Mladinski svet Slovenije?
Če na koncu jezika nimate niti približnega odgovora, naj vas ne skrbi. Čeprav je Mladinski svet Slovenije, v nadaljevanju MSS, krovno združenje mladinskih organizacij, ki mlade zastopa na nacionalnem in evropskem nivoju, njegova vloga in delo velikokrat ostajata nepoznana. Pod svojim okriljem združuje najbolj nepričakovane sodelavce – vse od podmladkov strank, skavtov in tabornikov, Zveze slovenske podeželske mladine, Zveze ŠKIS, pa do mladinske enote društva ŠKUC in drugih. V današnji oddaji Kaj pa univerza se bomo posvetile njegovim stališčem, dejavnostim in vlogi pri političnem zastopstvu interesov mladih ter se vprašale, koliko upov gre polagati na to, da bodo stališča mladih skozi njihovo zastopstvo slišana.
MSS se k javnemu diskurzu o mladih trudi prispevati z oblikovanjem in zagovarjanjem stališč o perečih problematikah. Ampak kako se lahko združenje tako raznolikih in nemalokrat ideološko nasprotujočih si organizacij članic uskladi in konkretno izreče glede česarkoli? Odgovarja aktualna predsednica MSS Eva Kotnik, ki je mandat pridobila konec leta 2022:
In kako izgledajo kompromisi, ki jih dosežejo? MSS v trudu, da bi se lahko kljub dolgim postopkom internega usklajevanja dovolj hitro izrekal o aktualnih družbeno-političnih vprašanjih, pripravlja mnenjske dokumente. Tako so do zdaj oblikovali že precej obsežna mnenja o zaposlovanju mladih, pokojninski reformi, bivanjskih razmerah mladih in okoljski problematiki.
Nekatera od stališč se zdijo sploh v luči potrebe po usklajevanju presenetljivo konkretna in progresivna; dokument o zaposlovanju mladih tako prekarnost prepoznava kot obliko zaposlitve z mankom socialnih pravic, poziva k implementaciji pilotnega projekta 6-urnega delovnika ter zagovarja uvedbo inšpektorskega nadzora in »skritega delavca«, ki bi skozi vlogo kandidata za delovno mesto preverjal upoštevanje študentskih in dijaških delavskih pravic. MSS predlaga tudi ustanovitev državnih odborov za mlade v reprezentativnih sindikatih ter hibridno delo in delo od doma obravnava skozi pravico do odklopa oziroma pravico do nedosegljivosti izven delovnega časa. Bolj tržno usmerjena stališča nekaterih članic MSS se zrcalijo v pozivih k povečanemu povezovanju formalnih izobraževalnih institucij in trga delovne sile, pa tudi v pobudah za kakovostno karierno orientacijo otrok že v osnovnih šolah.
MSS se trudi naslavljati tudi bivanjske razmere mladih. Tako je med njihovimi predlogi mogoče najti določitev minimalnih standardov za stanovanja, ki še omogočajo zdravo bivanje, delitev na kratkoročni in dolgoročni najem po zgledu Malte, izgradnjo javnih neprofitnih stanovanj po zgledu Dunaja, ter gradnjo in obnovo študentskih domov. Ne predlagajo pa reform, ki bi med nekaterimi političnimi podmladki verjetno predstavljale kamen spotike, a so ključne pri naslavljanju stanovanjske problematike, kot je reforma obdavčitve lastništva več stanovanj. Vpliv organizacij članic, kot je Zveza slovenske podeželske mladine, je mogoče prepoznati pri bivanjskih predlogih, ki naslavljajo depopulacijo slovenskega podeželja.
V preteklem mesecu so začeli tudi s spletno kampanjo Nimam kam, ki bo svoj povzetek doživela naslednji teden, 23. aprila, na novinarski konferenci pod Plečnikovim mostom. Več o kampanji pove Kotnik:
Duševno zdravje mladih pri mladinskem svetu naslavljajo s pobudo »presejalnih psiholoških testov« na sistematičnih pregledih za študentke in študente. Kot smo zapisale v poročilu zadnje seje Skupščine Študentske organizacije Slovenije, enako pobudo zagovarja tudi njen novi predsednik Luka Mihalič.
Kotnik smo povprašale, če poleg presejalnih testov pri MSS zagovarjajo tudi kakšne druge spremembe, ki bi študentki po diagnozi težave na presejalnem testu dejansko tudi omogočile dostop do psihološke pomoči brez vrtoglavih cen zasebne psihološke obravnave ali dolgih čakalnih vrst.
Dokument o predlogih pokojninske reforme zahteva, da se zavoljo večje transparentnosti pokojnino razume kot ekonomsko kategorijo in da ta preneha opravljati nalogo socialnega korektiva, saj da je potrebno to funkcijo socialne države izpolnjevati skozi sistem socialnih transferjev in ne pokojnin. Dokument pozornost namenja tudi možnosti vključitve v drugi pokojninski steber, zagovarja vključevanje finančne pismenosti v izobraževalni sistem in spodbuja zgodnji vstop na trg dela ter kasnejši izstop iz njega, citiramo:
»Hkrati bi s tem olajšali prehod iz mladosti v odraslost, vendar pa je pri tem kritično, da študentom omogočimo zaposlitev tekom študija ob izpolnjevanju rednih študijskih obveznosti, brez izgube študentskih bonitet, ki se pri tem ne bi podvajale.« Konec citata.
Tudi okoljski mnenjski dokument lahko bolj okoljsko ozaveščeno bralko nekoliko razočara, saj sledi načelu sicer dobrodošlega pometanja pred lastnim slovenskim pragom v obliki spodbujanja trajnostne mobilnosti, krožnega gospodarstva, obnovljivih virov energije, prehranske varnosti in trajnostnega kmetijstva, ne predvideva pa eksplicitno anti-kapitalističnih ali bolj globalno naravnanih ukrepov.
Stališča Mladinskega sveta so torej skoraj tako raznolika kot njegova sestava in bralka lahko večkrat ugiba, katera organizacija članica je predlagala katerega od stališč. Kako pa se na definirane težave mladih odziva vlada? Pojasni Kotnik:
V istem sentimentu pozabljenih obljub in razočaranja se je to sredo, 17. aprila, po več kot enem letu zatišja spet odvila seja Sveta Vlade RS za mladino. Poleg MSS-ja so v svetu še drugi predstavniki mladinskih organizacij in združenj, ki naj bi stopali v dialog s predstavniki ministrstev RS, kabineta predsednika RS in urada RS za mladino. Načrt je predvideval, da bodo predstavniki mladinskih organizacij, vključno z našo današnjo sogovornico Evo Kotnik, vlado pozvali k ukrepom na področju Resolucije Nacionalnega programa za mladino, bivanjske problematike mladih, Zakona za urejanje položaja študentov in delovanja Sveta Vlade RS za mladino.
MSS je po koncu seje na svoji spletni strani objavil izjavo o (ne)uspešnosti seje. Povedali so, da precej njihovih predlogov ni bilo upoštevanih in da se vlada ni jasno izrekla o tem, da bodo mladi, kot je bilo obljubljeno, proračunska prioriteta v letih 2024 in 2025. Ob tem so dodali, da jih je še posebej razžalostila nizka udeležba ministrov, saj sta bila od osmih na seji prisotna le dva, minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Namesto manjkajočih se je seje udeležilo nekaj namestnikov, prišla pa je tudi direktorica Urada RS za mladino mag. Tina Kosi.
Tudi drugi predstavniki mladinskih organizacij in združenj so delili nezadovoljstvo MSS-ja. Tine Hafner, ki se je seje udeležil kot predstavnik mladinskih centrov, je svojo izkušnjo srečanja s predstavniki ministrstev in vlade povzel tako:
Ob tem Hafner pove, da je tudi njega zmotilo pomanjkanje ministrov na seji, a da je iz pripovedovanj tistih, ki delovanje Sveta spremljajo že dlje, izvedel, da sta takšno pošiljanje namestnikov in neudeležba do zdaj že skoraj stalnica. Za konec doda:
Dodaj komentar
Komentiraj