Pred dobrim mesecem dni smo se za eno izmed edicij oddaje Kaj pa univerza? pogovarjali z Danom Davisonom, doktorskim študentom sociologije na Cambridgeu. Takrat nas je zanimala vloga Sindikata zaposlenih na univerzah in kolidžih. Beseda je tekla o zakonodajnih spremembah na področju sindikalnega organiziranja na Otoku, različnih oblikah sindikalnega delovanja in podpori, ki jo sindikatom nudijo študenti.

Danes vsebinsko nadaljujemo pravkar omenjeno oddajo, vendar se bomo namesto sindikatom posvetili študentom. Naš sogovornik je namreč v pogovoru med drugim izpostavil, da se na Otoku oblikuje progresivno študentsko gibanje. Nekakšen študentski sindikat, gibanje, ki si bo prizadevalo za boljše pogoje študija in ukinitev šolnin in bo nasploh nastopalo proti komercializaciji in komodifikaciji znanja.

Poslušajmo, kako je novembra Dan Davison napovedal oblikovanje Zveze levičarskih študentov, ki je zdaj že v polnem zagonu:

IZJAVA

Dan Davison pove, da je cilj ustanovitve študentske levičarske zveze povezovanje aktivistov z različnih področij. Nekakšno nacionalno središče za vse tiste, ki so aktivni na različnih aktivističnih področjih. Namen je torej povezovati in združevati vse tiste, ki so aktivni v bojih, ki so tako ali drugače povezani s problemom prevzemanja tržne logike v izobraževanju. Torej vse od tistih, ki podpirajo Sindikat zaposlenih na univerzah in kolidžih, do okoljevarstvenih gibanj. Davison izpostavi še, da je zelo pomembno, da so študentje in študentke, združeni v takšno gibanje, solidarni z organiziranimi delavci, torej s sindikati.

Med drugim smo se z Danom Davisonom pogovarjali tudi o možnosti, da bi v Veliki Britaniji ukinili šolnine. V luči trenutnih političnih razmer na Otoku je mogoče, da bo prihodnje leto na čelo vlade stopil Jeremy Corbyn, vodja opozicijske stranke laburistov. Poslušajmo, kaj ima o možnosti brezplačnega študija povedati Davison:

IZJAVA

Dan povzame, da je brezplačen študij močna politična možnost, veliko pa je odvisno od vztrajnosti študentskih in delavskih aktivistov. Možnost torej obstaja, potreben pa je, po mnenju Davisona, pritisk od spodaj navzgor. Treba je zagotoviti ne le, da se obljube izvedejo, ampak da se visoko šolstvo spremeni še na bolj radikalne načine.

In tak pritisk skušajo oblikovati študentje in študentke, združeni v Student Left Network - Zvezo levičarskih študentov. Pokukali smo na njihovo spletno stran in si prebrali, kakšni so njihovi cilji in kakšne želje imajo. Citiramo: "Naš cilj je združitev in obuditev študentske levice, želimo iti v ofenzivo za transformacijo izobraževanja in družbe. Smo na radikalni levici: borimo se za družbo, ki temelji na družbeni lastnini in radikalni demokraciji, v kateri je produkcija organizirana tako, da služi človeškim in okoljskim potrebam, ne pa profitu. Verjamemo, da so podnebne spremembe razredno, rasno in spolno vprašanje. Smo internacionalisti in zagovarjamo prost pretok ljudi in pravice migrantov."

Dodajajo, da je njihov cilj zgraditi robustno gibanje, ki bi združevalo na tisoče študentskih aktivistov in aktivistk. In kako nameravajo to doseči? Med drugim z demokratizacijo in radikalizacijo institucij NUS, Nacionalne zveze študentov. Želijo jih rešiti zbirokratiziranosti in spremeniti politično kulturo, ki v zvezi vlada. NUS želijo spremeniti v politično bojno silo, nad katero imajo resničen nadzor študentje in študentke.

Kako pa se nastala Zveza levičarskih študentov povezuje s stranko laburistov? Je neodvisna ali se povezuje z njimi? Odnos med stranko in zvezo študentov nam pojasni Dan Davison:

IZJAVA

Zveza levičarskih študentov je torej neodvisna, nekateri člani pa bodo aktivni tudi v stranki laburistov. Sodelovanje v stranki se jim zdi pomembno, saj lahko vplivajo na to, kakšno politiko do izobraževanja in do univerz bo stranka vodila v naslednjih letih. Če v zakup vzamemo možnost, da stranka laburistov v prihajajočih mesecih zamenja torijce, je takšno delovanje več kot smiselno.

Študentje in študentke, združeni v Zvezo levičarskih študentov, v začetku februarja 2019 organizirajo svojo prvo konferenco, ki bo drugega in tretjega februarja potekala na Univerzi v Sheffieldu. Nekaj podrobnosti konference je že znanih. Del konference bo namenjen problemu marketizacije izobraževanja, torej vpeljevanju tržne logike v izobraževanje in izobraževalne strukture v Veliki Britaniji.

Med drugim bodo na konferenci razpravljali tudi, kako organizirati Nacionalno zvezo študentov - National Union of Students oziroma NUS. Problem je namreč v tem, da NUS ne zastopa študentov in študentk tako, kot bi moral. Še več, poslužujejo se nedemokratičnih prijemov in dajejo moč tistim, ki sploh niso izvoljeni predstavniki, temveč uradniki in direktorji.

Zveza levičarskih študentov pa se zavzema za spremembo te okostenele institucije. Na konferenci se bodo spraševali, kako se lahko borijo proti njim, da bi zgradili demokratično Nacionalno zvezo študentov, ki podpira lokalne boje na kampusu, se bori za študente in stoji ob strani delavskim gibanjem na nacionalni ravni.

Ob brskanju po spletnih straneh in socialnih omrežjih Zveze levičarskih študentov in prebiranju njihovih zahtev ne moremo mimo podobnosti, ki jih ima situacija v Veliki Britaniji s trenutnim stanjem v Sloveniji. Podrobneje poglejmo, kakšne vzporednice se da potegniti.

Tudi v Sloveniji lahko govorimo o problemu vnosa tržne logike na univerzo oziroma v visokošolski prostor. Za primer lahko vzamemo Pisarno za prenos znanja na Univerzi v Ljubljani. Na hitro pokukajmo, kaj je njen cilj, citiramo:

"Prenos znanja v gospodarstvo prepoznava kot svoje strateško poslanstvo. Kot največje središče visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti v državi razpolaga z velikim ter še ne v celoti izkoriščenim potencialom prenosa tehnologij v aplikacije ter komercializacijo."

Pisarna torej na Univerzi v Ljubljani obstaja zato, da pomaga prenašati znanje, ustvarjeno na univerzi, na trg. Želi torej v čim večji meri komercializirati znanje, ki ga ustvarja Univerza.

Naslednjo vzporednico bi lahko potegnili med NUS, Nacionalno zvezo študentov, in Študentsko organizacijo Slovenije. Tudi slovenski študentje in študentke bi se lahko spraševali, kako oblikovati takšno študentsko organizacijo Slovenije, ki bi podpirala lokalne boje na fakultetah in stala ob strani sindikatom pri njihovih bojih za višje plače.

V Veliki Britaniji torej študentje in študentke, združeni v Zvezo levičarskih študentov, skušajo naslavljati glavne težave na področju visokega šolstva. Zveza je sicer še v povojih, saj deluje šele en mesec. Želimo si, da bi tudi v Sloveniji obstajala takšna samoorganizirana zveza, ki bi povezovala progresivne študente in študentke in jim nudila podporo pri njihovih bojih.

O študentskem samoorganiziranju je razmišljal Tomaž.