Ne, ne bomo govorili o tem, kako je biti vajenec na Radiu Študent, ali pa recenzirali dela vajencev in mentorjev. Govorili bomo o predlogu zakona o vajeništvu.

Zakon, ki ga pripravlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je že kar nekaj časa tarča različnih kritik. Javna razprava se je zaključila v začetku druge polovice avgusta, zakon pa naj bi vlada obravnavala v začetku decembra. Pa najprej poglejmo, kaj bo ta zakon sploh urejal. Citiram: ”Ta zakon ureja vajeništvo kot obliko izobraževanja v srednjem poklicnem izobraževanju in v programih nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.” Zakon je tako namenjen predvsem dijakom, ki se bodo zaradi prekvalifikacije, pridobitve srednje poklicne izobrazbe ali nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja praktično usposabljali v določenem podjetju. V vajeništvo pa se lahko vključijo tudi brezposelne osebe. Zakon ureja ključna vprašanja statusa vajenca, pravic in obveznosti delodajalcev, šol, zbornic in združenj delodajalcev ter ministrstev.

Vajenec bo za svoje delo dobival vajeniško nagrado v višini polovične slovenske minimalne plače, ko bo napredoval v višji letnik, pa se ta nagrada zviša. V drugem letniku bo tako prejemal sedemdeset odstotkov minimalne  plače, v tretjem pa devetdeset. Nagrade bodo izplačevale zbornice, njim pa so namenjena sredstva iz proračuna Republike Slovenije in iz drugih sredstev projektov na podlagi javnega razpisa. V začetku tega novega sistema vajeništva bodo na voljo tudi evropska sredstva iz Evropskega socialnega sklada, a ta sredstva, kot vemo, niso stalna. Delodajalec, pri katerem vajenec opravlja vajeništvo, pa je dolžen plačevati za malico in prevoz. Vajenec je upravičen tudi do šolskih počitnic in ne sme opravljati dela več kot osem ur na dan oziroma 36 ur na teden.

Do zakona so bili v javni razpravi kritični Zvezi svobodni sindikatov Slovenije, krajše ZSSS, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, krajše OZS, ter Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše Sviz. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je v javni razpravi po informacijah Slovenske tiskovne agencije opozorila, da predlagani sistem ne vzpodbuja vajeništva, ampak dodatno subvencionira delodajalca. Zakon namreč za delodajalca, ki se odloči za vajenca, predvideva državne subvencije, vajenca pa jim kasneje ni treba zaposliti. Tako se po njihovem mnenju zgolj ustvarja nova skupina prekernih delavcev.

Sviz pa je po informacijah STA mnenja, da je sporno, da v primeru kršenja vajeniških pravic posreduje ena od delodajalskih zbornic. Menijo namreč, da bi vajenec v primeru kršenja pravic moral imeti možnost, da se obrne na sindikate ali delavsko predstavništvo. Prepričani pa so tudi, da so vajeniške nagrade prenizke.  

Obrtni zbornici Slovenije se je zdel najbolj sporen status vajenca. Več o tem, kakšne so njihove kritike zakona, nam je pojasnil predsednik OZS Branko Meh.

IZJAVA

Zakon pa ni ubežal niti kritiki iz študentskih vrst, saj sta na predlog zakona imeli pripombe tudi Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije.

ŠOS in DOS sta po koncu javnih razprav v obsežnem dokumentu pokomentirala predlog zakona in med drugim izpostavila, da sta bila sama izključena iz priprave zakona. Zapisali so tudi, da se jim zdi predlog nepremišljen in da ne sledi globalnim trendom na trgu dela ter predvideva reprodukcijo družbene neenakosti ter novo obliko izkoriščanja “fleksibilne” in neplačane delovne sile. V predlogu zakona pogrešajo analize, merila in kazalnike, s katerimi bi lahko spremljali uspešnost vajeništva. Dodali so, da sistem vajeništva ne bo prinesel dolgoročnih koristi pri zaposlovanju mladih, saj v vajeništvu vidijo predvsem korist delodajalcev, opozarjajo pa tudi na možnost veriženja vajencev v podjetju.

O predlogu zakona, ki so ga v torek obravnavali na seji, smo se pogovarjali z Želimirjem Stanićem iz sindikata Mladi plus.

IZJAVA

Konec novembra je predlog zakona o vajeništvu obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet. V predlogu zakona je tako ministrstvo dopolnilo definicijo o tem, kdo sploh je vajenec, še enkrat so pregledali vprašanja, ki se nanašajo na zaščito vajenca. Plačevanje prispevkov in nagrad pa bodo urejali tako kot v zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Ta predlog zakona naj bi šel kljub določenim premislekom v začetku decembra v vladno obravnavo, a temu ni bilo tako.

Kje omenjeni predlog zakona trenutno stoji? Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pripravilo popravljen predlog zakona o vajeništvu, ki pa so mu na torkovi seji soglasno nasprotovali člani upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Več o tem predsednik OZS, Branko Meh.

IZJAVA

Uvedba vajeniškega sistema prihaja v Slovenijo po vzoru iz tujine, a je bil podoben sistem pri nas že prej, in sicer od leta 1996 do 2003. Leta 2013 smo podpisali pristopno izjavo k evropski koaliciji za vajeništvo, k ponovni uvedbi pa so se v pogodbi zavezali tudi sedanji koalicijski partnerji. V sedanjem sistemu imajo učenci in dijaki v triletnih šolah skupaj od 24 do 55 tednov praktičnega usposabljanja.Čeprav naj bi bilo vajeništvo namenjeno izobraževanju, se pojavlja veliko kritik o tem, da s takim sistemom samo nastaja nova oblika prekernih delavcev. O tem smo se pogovarjali tudi s Stanićem iz sindikata Mladi Plus, ki pa meni, da je zakon kar dobro postavil omejitve, da do tega ne bi prišlo.

IZJAVA

Tudi mi upamo, da do izkoriščanja ne bo prišlo, saj smo že sedaj mladi prevečkrat prisiljeni stopiti v prekerne vrste zaposlitve.

Z zdajšnjim sistemom vajeništva na RŠ-u je zadovoljna vajenka Amadeja.