Kaj pa »zavržena generacija«?
Epidemija bolezni covid-19 in z njo povezani neuspešni restriktivni ukrepi še naprej pustošijo po družbeno-socialnem položaju, ki mnoge posameznice in posameznike odriva na sam rob nevzdržnih življenjskih razmer. Onemogočanje opravljanja dela in posledičen izpad dohodka sta veliki večini študentk in študentov otežila plačevanje stanovanjskih stroškov ter nabavo hrane in ostalih osnovnih življenjskih potrebščin. Študentska organizacija Slovenije, krajše ŠOS, kot krovna študentska institucija, ki naj bi se, kot sama navaja, »zavzemala za uresničevanje interesov več kot 80.000 študentov«, je v preteklem letu ubrala različne pristope zagotavljanja pomoči študentkam in študentom v stiski. Današnjo informativno oddajo tako namenjamo pregledu mehanizmov blaženja posledic, ki jih je ŠOS v sodelovanju z vlado Republike Slovenije realizirala v preteklem letu.
ŠOS je letos po besedah svojega predsednika Klemna Perana na vlado naslovila 39 pozivov, ki naslavljajo področja finančne pomoči, bivanja in subvencije hrane ter vozovnic. V sklopu prvega protikoronskega paketa, ki je bil uresničen v mesecu aprilu, smo bili študentje prvič upravičeni do dviga nepovratnega zneska v vrednosti 150 evrov. Opozarjanja študentov, da znesek ne zadostuje za kritje osnovnih življenjskih stroškov in da bi bila smiselna drugačna razporeditev sredstev, je bežno povzela tudi ŠOS, pri čemer se moment subtilne kritičnosti razblini ob objavi videoposnetka Perana, v katerem ta izpostavlja, da naj bi bili študentje s prejetim zneskom “zelo zadovoljni”.
V preteklih tednih smo študentje ponovno prejeli novico o nakazilu 150 evrov, pri čemer pa se pojavi močna diskrepanca med odzivi ŠOS v prvi polovici leta in sedaj. Tokrat namreč študentske organizacijske oblike jasno in kritično izpostavljajo, da študentje »nočemo miloščine« in da je vrednost zneska absolutno prenizka za kritje osnovnih življenjih stroškov. Neskladje med odzivi pojasnjuje Peran:
Posledično se med študenti pojavlja določena mera skeptičnosti do akcije »zavržena generacija«, ki jo je ŠOS pripravila v preteklih tednih. Organizacija akcije namreč tesno sovpada z uveljavitvijo Zakona o izvrševanju proračunov, ki bi v prihodnjem letu Študentski organizaciji Slovenije namenil 2 milijona evrov manj sredstev zaradi izpada študentskega dela, iz katerega je ŠOS primarno financirana. Očitek, da je poziv posledica zavzemanja ŠOS za lastne partikularne interese in ne skrbi za študente, komentira Peran:
Na področju finančne pomoči študentom je ŠOS aprila objavila izreden razpis za denarno pomoč študentom zaradi posledic ukrepov v višini 29.100 evrov. V 3. členu Pravilnika o namenski in gospodarni porabi sredstev ŠOS in njenih organizacijskih oblik je namreč med prvimi navedena prav možnost porabe sredstev za izboljševanje socialnega in ekonomskega položaja dijakov in študentov. Na vprašanje, zakaj ŠOS letos ni namenila višje količine sredstev pomoči študentom, kljub temu da je na primer Študentski kampus, ki je bil večino leta zaprt, prejel celo več financ, kot je bilo prvotno predvideno, Peran odgovarja:
Odgovornost za pomoč študentom ŠOS prelaga na vlado, ki pa se tega prav tako otepa. Ob razmišljanju o učinkovitosti akcije in pridobivanju podpore študentov se pojavlja dilema neidentifikacije ter skeptičnosti študentk in študentov do Študentske organizacije, na kar kaže primer nizke stopnje volilne udeležbe na študentskih volitvah. Zakaj se študentje ne poistovetijo z organizacijo, ki naj bi jih zastopala, poskuša pojasniti Peran:
Prav tako pa se Peran v svojem pojasnilu naveže tudi na manj čedne vidike ŠOS.
Delovanje ŠOS v letošnjem tako imenovanem koronaletu tako večinoma ostaja na ravni formulacije pozivov s pojasnilom, da kljub letošnjemu proračunu njihova primarna naloga ni finančna pomoč študentkam in študentom. Medtem ko se institucije otepajo odgovornosti, pa so mladi izpostavljeni poglabljanju socialne nestabilnosti in stiske, ki je navsezadnje posledica večletnega nereševanja strukturnih problemov študentstva, ki iz takšnih in drugačnih razlogov ne presežejo faze stagnacije.
O realizaciji mehanizmov pomoči in vlogi ŠOS na dotičnem področju je s pomočjo mentorice Hane razmišljala vajenka Lori.
Dodaj komentar
Komentiraj