V ponedeljek se je na večini univerz v Argentini začel prvi semester letošnjega študijskega leta, ki pa ga je namesto prvih predavanj zaznamovala stavka visokošolskih delavk in delavcev. Te s stavko od vlade zahtevajo upoštevanje Zakona o financiranju univerz in prestrukturiranju plač učiteljev in učiteljic, ki je bil v kongresu izglasovan oktobra lani, vendar ga vlada argentinskega predsednika Javierja Mileia ne izvaja. Preden se poglobimo v sam zakon in stavko, pa se za trenutek ozrimo na splošen kontekst trenutne situacije v argentinskem visokem šolstvu.

Od 2023, ko je na oblast prišla trenutna vlada, se financiranje univerz skorajda ni usklajevalo z inflacijo. Ta je leta 2024 znašala skoraj 120 odstotkov, lansko leto pa se je znižala na dobrih 30 odstotkov. Po podatkih, ki jih je zbral Sindikat učiteljev Univerze v Buenos Airesu, so trenutne plače univerzitetnih učiteljic najnižje v zadnjih 30 letih. Več pove Juan Duarte, profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu in član sindikata.

IZJAVA

Ariana, študentka Filozofske fakultete Univerze v Buenos Airesu, ki je aktivna v študentskem gibanju in članica Socialističnega gibanja delavcev, pove, kako študentke občutijo in zaznavajo krizo. Socialistično gibanje delavcev oziroma Movimiento socialista de los trabajadores je sicer stranka na državni ravni. V Argentini je prisotnost političnih strank na faksu zelo pogosta, velik del študentk, ki se politično angažirajo, pa je članic različnih strank.

IZJAVA

Po podatkih Sindikata učiteljev Fakultete za ekonomijo Univerze v Buenos Airesu je plača več učiteljskih delovnih mest na univerzi pod pragom revščine. Ta je po podatkih Nacionalnega inštituta za statistiko in popise prebivalstva februarja znašal dobrih 450 000 argentinskih pesov ali približno 280 evrov. Med delovna mesta s trenutno plačo pod pragom revščine spadajo denimo asistentke in izredne profesorice.

Plača najnižje plačane asistentke je februarja znašala slabih 230 000 argentinskih pesov, kar je približno 140 evrov. To je po približni pretvorbi pičlih 12 evrov nad pragom ekstremne revščine, kot jo določa Nacionalni inštitut za statistiko in popise prebivalstva. Duarte dodaja, da je zaradi tako nizkih plač in v izogib padcu pod prag ekstremne revščine veliko visokošolskih učiteljic prisiljenih opravljati več služb. Nekatere učijo na različnih univerzah, nekatere pa za dodaten zaslužek delajo tudi preko platform, kot so Uber ali platforme za dostavo hrane.

IZJAVA

Plače so torej mizerne, še toliko bolj po nastopu Mileieve vlade leta 2023. Zaradi razmer v visokem šolstvu so visokošolske delavke skupaj s študentkami leta 2024 organizirale velike mobilizacije s protesti, zasedbami fakultet in drugimi akcijami. O načinih pridruževanja boju zaposlenih in načinih boja za reševanje krize, v kateri se je zaradi škodljivih politik znašlo argentinsko visoko šolstvo, več pove Ariana.

IZJAVA

Lansko leto so zaposlene na univerzah uspele izpogajati in izboriti Zakon o financiranju univerzitetnega izobraževanja in prestrukturiranju plač učiteljev. Tako sogovorka kot sogovorec sta zakon delno pripisala velikim mobilizacijam leta 2024. Zakon predvideva zvišanje plač na univerzah v odstotku, ki ni nižji od indeksa cen življenjskih potrebščin in vključuje tako učiteljice kot ostale zaposlene na univerzah. Kot naslednji korak je v petem členu zakona zapisano, da bodo sklicana kolektivna pogajanja glede višine plač. Hkrati bodo visokošolskim delavkam med pogajanjem zagotovljena mesečna prilagajanja plač najmanj v višini inflacije, ki jo mesečno objavi Nacionalni inštitut za statistiko in popise prebivalstva.

Mileieva vlada zakona ne upošteva, kar je glavni razlog za sklic stavke, glavna stavkovna zahteva pa je upoštevanje zakona in posledično zvišanje plač. Ko je zakon septembra lani prestal predsedniški veto, je decembra istega leta vlada predstavila nov zakon kot alternativo tistemu, ki ga ne upoštevajo. Ta bi za razliko od Zakona o financiranju univerzitetnega izobraževanja in prestrukturiranju plač učiteljev plače zaposlenim zvišal zgolj za dobrih 12 odstotkov v treh ločenih zvišanjih. Več o tem pove Duarte.

IZJAVA

Stavka, ki so jo sklicali različni sindikati, ki združujejo zaposlene v visokem šolstvu, poteka ob boku številnim drugim akcijam. To so denimo skupščine, protesti in zaprtja ulic. Več o trenutnem poteku stavke pove Duarte.

IZJAVA

Duarte je dodal, da sindikati z vlado trenutno ne vodijo nobenih pogajanj, saj se ta na njihove pozive ne odziva. Se pa je na stavko denimo odzvalo vodstvo Univerze v Buenos Airesu, ki je kritiziralo neupoštevanje Zakona o financiranju univerz s strani vlade. Hkrati je pozvalo k vrnitvi v predavalnice in k izogibanju ekstremnim prijemom ter spodbudilo k pogajanju.

Tudi tokratnim manifestacijam visokošolskih delavk so se pridružile študentke. Študentke filozofske fakultete so denimo na skupščini, ki je potekala prejšnji teden, oblikovale izjavo, v kateri so podprle stavko visokošolskih delavk in pozvale k spoštovanju Zakona o financiranju univerze in prestrukturiranju plač učiteljic. Prav tako so skupaj z nekaterimi profesoricami in zaposlenimi na fakulteti ob začetku stavke organizirale manjši protest za ozaveščanje o stavki in krizi v visokem šolstvu. Več o potrebi po sodelovanju med študentkami in zaposlenimi na fakulteti ter vlogi študentk pove Ariana.

IZJAVA

Za konec o stanju javnega visokega šolstva spregovori Ariana.

IZJAVA