Največja stavka zadnjega desetletja – za zdaj

Oddaja
11. 3. 2022 - 16.00

Foto: CEDRA, SVIZ, Nika Gradišek

»Vlada trdi, da mesečno zaslužimo več tisoč evrov. V resnici pa so naše plače tako nizke, da bi se najraje vrgel skozi okno!« je eden od sindikalistov na veterinarski fakulteti zaklical z drugega nadstropja, preden so skozi okno fakultete poleteli veterinarski plašči. Performans z naslovom Vlada razmetava s talenti je bil del stavkovnih dogodkov, ki jih je organiziral Visokošolski sindikat Slovenije v sredo, 9. marca. Stavka v visokem šolstvu je skupaj s splošno stavko v vzgoji in izobraževanju zaustavila večino pedagoškega procesa v državi.

Pozivi k dialogu in pogajanjem, naslovljeni na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, so se v zadnjem času množili. Dodatnim obremenitvam med pandemijo in dvigom plač zdravnikom in zobozdravnikom se je pridružil odnos ministrstva, ki je med koronakrizo z zaposlenimi v šolstvu komuniciralo predvsem prek medijev ter sto in ene okrožnice, tokrat pa se je zavilo v radijsko tišino. Vse skupaj je sodu sčasoma izbilo dno. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, je 18. februarja na izredni seji zato s kar 91-odstotnim strinjanjem izglasoval stavko, ki se ji je prejšnji teden s svojimi zahtevami in programom prvič ločeno pridružil tudi Visokošolski sindikat Slovenije. 

SVIZ uradno napovedal stavko, javna razprava o visokem šolstvu in društvo Duh časa
 / 21. 2. 2022

MIZŠ je v odgovor poskusil stavko diskreditirati in preprečiti na različne načine. Sporočili so, da stavka ne bo plačana, nato pa v okrožnici zahtevali, naj zaposleni izvajajo minimum delovnega procesa v obliki nujnih varstev, kar se ne ujema z Zakonom o stavki v šolstvu. Sledil je vladni tvit, ki je navajal drastičen dvig števila zaposlenih v šolstvu hkrati z zmanjšanim številom mladih. Implicitno sporočilo je seveda bilo, da je tolikšno število zaposlenih v vzgoji in izobraževanju odvečno. Na žalost so se v okvirni oceni povečanja zaposlenih ušteli za slabih 70 odstotkov, na kar so prijazno opozorili novinarji portala Oštro. 

Stavka v vzgoji in izobraževanju ter visokem šolstvu, ZUPŠ, razpis za volitve rektorja UM
 / 7. 3. 2022

S tem pa se zgodba ne konča. MIZŠ je dan pred stavko nekaterim medijem posredoval podatke o plačah v šolstvu, ki so se pokazali za napačne. Vzeli so 50 najvišjih januarskih izplačil, ki pa so obsegala izplačilo za več mesecev za nazaj in številne dodatke, ki niso del redne plače. V odgovor so na Gimnaziji Ledina profesorji objavili svoje plačilne liste na šolsko spletno stran, na Gimnaziji Poljane pa so jih prilepili kar na ograjo pred gimnazijo. 

Kaj pa so stavkajoči zahtevali? Na SVIZ-u so s protestnim »obračanjem hrbta podcenjujočemu odnosu vlade« pet do dvanajstih želeli nasloviti pomanjkanje dialoga med socialnimi partnerji, hkrati pa so zahtevali ustrezne koronadodatke in dvige plač zaposlenih v plačnem razredu J. Ta vključuje med drugim kuharice, čistilke in hišnike. 

Visokošolski sindikat je sodeloval pri stavki in prvič v svoji zgodovini ministrstvu predložil svoje stavkovne zahteve. Najpomembnejše med njimi so povezane z usklajevanjem plač z inflacijo, česar javni uslužbenci niso dočakali že 11 let. Pridobivanje plačnih razredov in dodatkov ni dovolj, poudarjajo, hkrati pa zahtevajo dvig najnižjih plač v sektorju na minimalno plačo. 

Zahtevajo tudi ureditev pravic v kolektivni pogodbi, ki bi preprečile faktorizacijo, torej vrednotenje cele pedagoške ure z manj kot eno uro, in ki bi zaposlenim omogočile nakup delovne opreme, udeležbo na izobraževanjih in konferencah ter objavo strokovnih člankov na stroške fakultete. Nazadnje so se uprli tudi plačnim krivicam v primerjavi s preostalim javnim sektorjem. Konkretno poziv seveda naslavlja dogovor med vlado in sindikati zobozdravnikov in zdravnikov, po katerem bi se ti odcepili od kolektivne pogodbe javnega sektorja za šest ali sedem plačnih razredov.

Poleg že omenjenega performansa pred veterinarsko fakulteto so stavko obeležili s performansom pred fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer so sindikalisti z inštalacijo prikazali, kako inflacija tali plače zaposlenih kot ledene sveče, in z razširjenim akademskim zborom filozofske fakultete, ki ga bomo slišali v izseku. Čistilka, ki na filozofski fakulteti dela 30 let in že vsaj 20 let prejema minimalno plačo, pove:

IZJAVA

Stavka v visokem šolstvu pa ni povsod potekala enako. Najodločneje je podporo stavki izrekla Univerza v Mariboru, ki je vse zaposlene in študente obvestila, da se v sredo učni proces ne bo izvajal. Povedali so, citiramo: »Menimo, da je za zaposlene na področju visokega šolstva in znanosti nujno zagotoviti stimulativne delovne pogoje za delo v javnem sektorju in izvesti posege v plačni sistem, ki bodo pomenili sistemske in celovite rešitve ter bodo omogočili, da bodo kadri v javnem sektorju ostajali.« Konec citata. Glede na nedavna trenja med sindikalisti in vodstvom univerze je treba to nenadno enotnost najverjetneje razumeti tudi v kontekstu bližajočih se rektorskih volitev v Mariboru. 

Vodstvo Univerze v Ljubljani pa je sporočilo, da napovedano stavko podpira in zaposlenim predlaga, da se ji pridružijo. V praksi je to pomenilo, da so se o kolektivni stavki posamezne fakultete odločale individualno, če so imele dovoljšen delež zaposlenih, ki so včlanjeni v sindikat, sicer pa so stavkali posamezniki. Vodstvo filozofske fakultete je stavko s študentskim svetom ob boku tako podprlo, na fakulteti za farmacijo pa naj bi moral visokošolski sindikat na primer celo ukrepati in zagotoviti pravico posameznikov, da se udeležijo stavke, ker dekanat tej ni bil naklonjen. Študentka pravne fakultete v Ljubljani pove:

IZJAVA

V redakciji smo pridobili informacije, da so se tudi na fakultetah, ki so stavko kolektivno izglasovale, našli stavkokazi, ki so kljub stavki vztrajali pri izvajanju študijskega procesa.

Univerza na Primorskem je imela pri podpori zadržke, citiramo: »Vodstvo univerze sicer načelno podpira zahteve sindikatov, a se stavki ne pridružuje. Razlog je v neustrezno izpogajanih sredstvih ob zadnjem sindikalnem dvigu plač zaposlenih in takratni izključni odgovornosti vodstva, da zagotovi likvidnost poslovanja brez odpuščanj. Iz gradiv ne izhajajo ustrezna zagotovila, da se zgodba ne bo ponovila.« Konec citata. Zaposleni, ki so se odločili stavkati, so morali to sporočiti vnaprej in odpadle obveznosti pozneje nadomestiti, če je šlo za študijske vsebine, saj so te, citiramo, »opredeljene z akreditacijo študijskih programov«.

Tudi novi rektor Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Boštjan Golob, je podal svoje stališče, čeprav se univerza kot zasebna ustanova javni stavki ni pridružila, saj sistem plač v javnem sektorju ni povezan s plačami zaposlenih na njihovi univerzi. Povedal je, da se tudi sami zavzemajo za ohranitev plačnega sistema javnega sektorja, kot je bil zasnovan, in da se razmerja znotraj njega ohranijo. 

Študentska organizacija Slovenije je javno izrekla podporo stavki, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani pa nam svojega stališča do zaključka redakcije ni sporočila, so pa ga nato objavili na svojem Facebook profilu in v njem podprli stavko.

Od približno 9.000 zaposlenih v visokem šolstvu je stavkala večina, po ocenah SVIZ-a pa je v preostalih javnih zavodih za vzgojo in izobraževanje stavkalo okoli 40.000 zaposlenih. Najmnožičnejša stavka v zadnjem desetletju je požela tako zadovoljstvo organizatorjev kot tudi podporo iz tujine. SVIZ so podprli sindikati s področja vzgoje in šolstva iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Kosova. Stavko v šolstvu so podprle tudi študentske aktivistične organizacije, kot sta Iskra in Študentska fronta, mnoge študentke in študenti, pa tudi srednješolke in srednješolci, ki so dve uri protestirali pred nekaterimi srednjimi šolami v Mariboru in se fotografirali s transparenti v podporo zaposlenim na svojih šolah, zaposleni pa so jim v podporo prinesli podloge, da niso sedeli na mrzlem. Dijak Jakob iz Maribora pove, zakaj so se odločili podpreti stavko.

IZJAVA

Sindikati delavk v maloprodaji so dan prej, 8. marca, na feminističnem protestu naznanili, citiramo: »Trgovke vas podpiramo. Jutri stavkate vi, naslednjič utegnemo mi.«

Kaj nas torej čaka v šolstvu v prihodnosti? Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ-a, je poudaril, da to ni bila enodnevna, opozorilna stavka. Ministrica za šolstvo Simona Kustec jih je še isti dan povabila na »delovni pogovor glede odprtih vprašanj«, ki naj bi ga izvedli v torek, 15. marca, a SVIZ v javnem pismu opozarja, da poleg pogovora pričakuje začetek pogajanj glede njihovih stavkovnih zahtev, zato bo na pogovor poslal svojo pogajalsko ekipo. Tudi visokošolski sindikat je bil povabljen na ločen »pogovor o odprtih vprašanjih v visokem šolstvu«. Čeprav tudi oni tako kot SVIZ izpostavljajo, da so »morebitna gradiva«, za katera je Kustec prosila pred sestankom, kar njihove stavkovne zahteve, ki so že javno dostopne, ne grozijo s ponovno stavko. Več o načrtih pove predsednik stavkovnega odbora visokošolskega sindikata, Gorazd Kovačič.

IZJAVA

Glede prihodnosti so po uspešno izvedeni stavki na visokošolskem sindikatu zato razmeroma optimistični. 

IZJAVA

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.