Študentke in študenti ljubljanske univerze so včeraj, 19. maja, trem bodočim koalicijskim strankam, Levici, Gibanju Svoboda in Socialnim demokratom, poslale javno pismo, v katerem so nanizale šest ključnih zahtev za izboljšanje položaja študentske populacije. Nekatere teme iz pisma nova koalicijska pogodba sicer že naslavlja, a brez podrobnosti. Pod pismo so podpisani Študentska fronta, Študentski domovi študentkam in študentom, Akademski kolegij študentom, Rezistenca in Društvo Iskra. Uvodoma izpostavijo, da nova koalicijska pogodba navaja, da bo prihodnja vlada upoštevala načelo »Nič o mladih brez mladih«, zato pričakujejo sodelovanje, pri katerem bodo kot glavni akterji na področju opozarjanja o problemih študentske populacije upoštevani kot enakopravni sogovorniki in sogovornice. O pričakovanjih do nove vlade več pove Sara Svati Sharan.

Izjava

Pod prvo točko so navedli najbolj pereč problem, to je načrtovano zaprtje študentskega doma Akademski kolegij z novim študijskim letom. Kolektivi zahtevajo, da Akademski kolegij ostane odprt do izgradnje novega študentskega doma na Roški, ki je predvidena za leto 2027. Če uspe, bo to prvi novi dom po 21-letnem premoru, saj so zadnjega zgradili leta 2006. V okviru tega izpostavljajo problematično sestavo sveta zavoda Študentskih domov Ljubljana in zahtevajo večje število študentskih predstavnikov, nadalje pa tudi višje subvencije novonastalega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije za študentske domove in njihovo gradnjo ter omejitev najvišjih možnih najemnin na najemniškem trgu.

V naslednji točki komentirajo višino državnih štipendij, ki povprečno znašajo 112 evrov, kar je za približno 500 evrov manj od trenutnih minimalnih življenjskih stroškov. Porazen ekonomski položaj študentk so pokazali tudi zadnji rezultati mednarodne raziskave Evroštudent, ki je slovenske študente umestila med ekonomsko najbolj ogrožene v državah OECD. Zvišanje štipendij zahtevajo za vsaj prve tri dohodkovne razrede. Kolektivi spomnijo na Zakon o tujcih, ki je bil sprejet lani poleti, in zahtevajo ukinitev bančne garancije, kar nova koalicijska pogodba že napoveduje, ter ponovno uvedbo štipendij in možnosti bivanja v študentskih domovih za študente brez slovenskega državljanstva.

Raziskovalno-aktivistična skupina Rezistenca v pismu zahteva vpeljavo Pravilnika o ukrepih proti nasilju, nadlegovanju in trpinčenju, ki je že bil sprejet na ravni ljubljanske univerze, tudi na drugih visokošolskih zavodih in v študentskih domovih, saj v slednjih spolno nadlegovanje za zdaj ni naslovljeno. Več pove Tonja, članica Rezistence.

Izjava

Bodočo vlado nadalje pozivajo, naj uredi področje študentskega dela. Zahtevajo pravico do bolniške odsotnosti brez denarnega nadomestila, ki naj se dokazuje z zdravniškim potrdilom, saj izkušnje govorijo, da so mnoge študentke prisiljene delati bolne, sicer jim preti izguba delovnega mesta. Zahtevajo jasno omejen delovni čas, ki se kvalificira kot študentsko delo, saj mnogi študenti delajo 40 ur na teden in so tako v prikritem delovnem razmerju. Pričakujejo boljši nadzor in uveljavljanje delavskih pravic študentskih delavk, saj zaradi kadrovske podhranjenosti delovne inšpekcije tudi prijavljeni primeri ostanejo neraziskani. Predlagajo, da se področje študentskega dela preseli na Zavod za zaposlovanje, saj študentski servisi delujejo kot nepotreben posrednik, ki ne skrbi za pravice študentov.

V zadnji točki izpostavijo problematične prakse Študentske organizacije Slovenije, krajše ŠOS, in Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU. Novo vlado pozivajo, naj poskrbi za večjo transparentnost delovanja ŠOS in ŠOU ter zagotovi, da bosta Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije nad obema organizacijama izvajala poostren nadzor. Vladi predlagajo, naj premisli o prerazporejanju sredstev, pridobljenih z davkom na študentsko delo. Ocenjujejo namreč, da je 10 milijonov evrov, ki so prvenstveno namenjeni organizaciji komercialnih dogodkov ozkega vsebinskega spektra, nesmiselno porabljenih glede na naraščajoče finančne in druge eksistencialne stiske študentk. Opozarjajo tudi na trenutni položaj Radia Študent, ki bo brez potrjene spremembe akta o ustanovitvi ostal brez statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju mladinskega sektorja.

Nenazadnje pa kolektivi izrecno opozarjajo, da »namenjanje sredstev za določene zavode, sklade in projekte ni dovolj« – projekti se morajo izvajati, sredstva pa porabiti. Kot primer navajajo Zoisovo štipendijo: kriteriji za njeno pridobitev so po njihovem previsoki, saj štipendijski sklad vseh sredstev iz proračuna sploh ne porazdeli.