V preteklem tednu ste najbrž večkrat zasledili novico o tem, da se je včeraj imela zgoditi seja Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. V prvotnem razpisu seje je bilo navedeno, da se bo odvila v prostorih kluba K4 na Kersnikovi, nekaj ur pred pričetkom pa je zakrožilo sporočilo, da je seja prestavljena v prostore ŠOU na Vojkovi zaradi varnostnih razlogov. Pol ure pred začetkom seje se je pred stavbo ŠOU nabrala petdesetglava množica sodelavcev in podpornikov Radia Študent, vhod pa sta že stražili varnostna služba in policija. Direktor ŠOU-a, Andrej Klasinc, je prišel zbrane obvestit, da bodo zaradi omejitev prostora vanj spuščali javnost šele po tem, ko svoje prostore zasedejo poslanci. Predstavniki medijev smo se javne seje lahko udeležili.

V tokratni reportaži vam tako ne bomo predvajali izsekov s seje. Težko bi bilo namreč z nekajminutnimi izjavami povzeti dogajanje osem ur dolge seje. Upamo, da ste splošno vzdušje te seje začutili skozi včerajšnji prenos v živo.

Prva obravnavana vprašanja na seji so bila proceduralne narave, saj sta se pojavili dve pobudi poslancev. Prva je bila prepoved snemanja in fotografiranja poslancev zaradi njihove osebne varnosti in je bila v glasovanju zavrnjena. Druga pobuda pa je bila, da se javno sejo odpre javnosti in da se nanjo spusti zbrano množico pred vhodom. Po izpostavitvi pomena požarne varnosti je bil tudi ta predlog zavrnjen. Na sejo so spustili toliko oseb, kot je bilo še prostora. Množica je ostala zunaj in glasno skandirala različne parole ter v snegu vztrajala nekje do desete ure.

V nadaljevanju se je Študentskemu zboru predstavil kandidat za predsednika Študentske organizacije Slovenije, Žiga Schmidt, bivši predsednik ŠOU v Mariboru. Za pozicijo sekretarja te iste organizacije pa kandidira Domen Kos, trenutni svetovalec predsednika ŠOU Ljubljana, Roka Likoviča.

Dobri dve uri in pol po začetku seje je Študentski zbor prešel na točko proračuna ŠOU za leto 2014, pri kateri je prvi besedo prevzel Blaž Račnik in s pomočjo projekcije in izseki programa Radia Študent iz tega tedna dokazoval povezave med medijsko gonjo, ki naj bi jo s svojim poročanjem sprožil radio, in grožnjami poslancem. Kljub številnim pozivom poslanca Mihe Kordiša, da gre za njegove domneve in da naj tovrstne obtožbe pusti policiji, je Račnik s svojim obtoževanjem neetičnosti radia nadaljeval. Predsednik zbora Boris Cesar mu kljub pozivom poslancev, da pričujoča predstavitev ni povezana s točko proračuna, ni vzel besede in tako se je Račnikova predstavitev nadaljevala še nekaj minut.

Na parkirišču pred stavbo ŠOU se je v času seje pojavila skupina domnevnih neonacistov. Z njimi sta se sicer pogovarjala policista, ki sta prisotni novinarki ob poskusu pogovora z njimi povedala, naj se odstrani, češ da so v postopku. Po nekaj minutah sta jih policista zapustila in odšla na obhod, omenjena sedmerica pa se je nekaj časa zatem udeležila seje študentskega zbora. Po naših informacijah so v poslopje vstopili pri zadnjem vhodu in se do sejne sobe mimo varnostnikov odpeljali z dvigalom, do katerega naj bi dostopali s kartico, ki jo imajo na voljo samo zaposleni na Študentski organizaciji. Kaj je bilo sporočilo njihove prisotnosti na seji študentskega zbora, ne vemo. Po desetih minutah stanja v kotu sejne sobe so le-to zapustili v spremstvu Alena Nikole Rajkoviča, nekdanjega ŠOU ministra Povezanih za obštudijske dejavnosti ter iz poslopja odšli skozi glavni vhod.

Pri proračunu velja izpostaviti, da so vse poslanske skupine, ki so vložile amandmaje na delež proračuna, dodeljenega Radiu Študent, svoje predloge umaknile že na začetku seje in tako je 180.000 evrov v proračunu ostalo nedotaknjenih. Na žalost pa ni bil sprejet noben od vloženih amandmajev v korist Tribune. Simon Belak, transmedijski urednik omenjenega časopisa je prisotnim sicer izčrpno pojasnil, kako pomembna je Tribuna kot časopis in kot vališče novih piscev, vendar se je na koncu večini poslancev zdelo pomembneje obdržati različne projekte, kot so tabor na Krfu in ŠOU smučarski zaključek. Časopis Tribuna tako obogaten sicer z nekaj nasveti poslancev, kako si naj pomagajo v tej situaciji, ostaja pri proračunu 30.000 evrov, kar ni dovolj za plačilo avtorskih honorarjev.

Pomemben del diskusije je zavzel tudi projekt Poezija in vino, ki poteka v soorganizaciji ŠOU in Študentske založbe. Boris Cesar je predlagal več amandmajev, kjer bi se iz proračuna, visokega 62.000 evrov in namenjenega temu projektu, del sredstev namenilo večinoma raznim socialnim namenom in dejavnostim ŠOU, med drugim tudi sejninam študentskega zbora. V zagovor sredstev je spregovoril Aleš Šteger kot predstavnik Študentske založbe. Ob izpostavitvi dejstva, da je projekt zelo prepoznaven in da dela dobro reklamo tudi Študentski organizaciji, so poslanci ohranili njihov proračun nedotaknjen in zavrnili vse predlagane amandmaje, vezane na to vprašanje.

Šele ob pol dvanajstih je na vrsto prišla točka »problematika RŠ«, ki se je v resnici začela že ob prej omenjeni predstavitvi domnevnega neetičnega vedenja omenjenega zavoda, ki jo je še pod točko proračuna predstavil Račnik. Tokrat je prvi besedo dobil predsednik sveta zavoda, Arnold Marko, ki je prisotnim predstavil, zakaj so tovrstni posegi v akt nedopustni in zavrnil zagotovila poslanca Račnika, da njihovi nameni niso vplivanje na uredniško politiko radia in da so v svojih dejanjih bojda dobronamerni.

Nadalje se je obravnavalo še problematiko vključenosti članov študentskih političnih skupin v uredništvo radia, kar je doseglo vrhunec s predlogom spremembe Akta o ustanovitvi Radia Študent, s katerim bi bilo na radiu prepovedano delovanje takšnim posameznikom. Drugi predlog, ki je bil podan glede predstavnika javnosti v Svetu zavoda, naj bi bil po mnenju predlagateljev kompromisen, in sicer, da tega predstavnika določi Univerza v Ljubljani. Na koncu seje je bil izglasovan preklic sklepa o spremembi statuta RŠ s prejšnje seje, predlagateljem tega amandmaja, skupinama Modri in Zagon, ter svetu zavoda pa je bilo naloženo, da do konca meseca februarja skupaj pripravijo morebitne spremembe Akta. Najbrž je poleg argumentiranih nastopov nekdanjega odgovornega urednika Tomaža Zaniuka in predsednika Sveta zavoda Arnolda Marka na glasove poslancev vplival tudi potencialen vstop Univerze v Ljubljani v soustanoviteljstvo zavoda, ki bi se najmanj zavlekel, v kolikor bi akt ostal tako brezglavo spremenjen. Na koncu je v Študentskemu zboru vseeno prevladal razum, vsaj kar se tiče problematike Radia Študent, saj se je za preklic spremembe Akta opredelila večina poslancev.

Po osmih urah debatiranja, ki je na trenutke padlo na najnižje ravni komuniciranja, in čudnih spremljajočih pripetljajev se je seja končno zaključila. Relativno sprejemljivo za Radio Študent, po drugi strani pa precej slabo za časopis Tribuna in morebiti še kakšen drug zavod, ki ni imel tolikšne podpore v teh dneh. Boljše pa se piše gradnji druge študentske menze, tokrat v prostorih ŠOU na Vojkovi.

Morda bi za zaključek izpostavili samo to. Poslanci so med drugim zavrnili amandma, ki bi namesto svetovnim dnevom, sredstva namenil študentskim razpisom. Minister za socialo in zdravje, Klemen Balanč je izpostavil, kako pomembni so tovrstni dogodki za študente in nadaljeval z naštevanjem vseh svetovnih dni, ki so jih na ŠOU Ljubljana izbrali kot relevantne, kjer je med drugim omenil tudi svetovni dan strpnosti in svetovni dan proti rasni diskriminaciji. Na tem mestu bi poslancem, ki so se z pripadniki omenjene skupine rokovali in njihovo prisotnost tudi zagovarjali, svetovali, da v kolikor želijo študentom poslati jasno sporočilo o njihovem zavzemanju za strpnost, bi bilo morebiti za organizacijo ceneje, vsekakor pa veliko bolj iskreno, da na svoje seje v prihodnje pač ne spuščajo domnevnih pripadnikov neonacistov.