V ponedeljkovi oddaji Akademskih 15 smo že omenile poziv Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju Obalne sindikalne organizacije, s katerim je zahteval omejitev cen vrtcev. V dopisu sindikat od premierja Roberta Goloba zahteva, da se stroški vrtca uredijo podobno, kot so se z oktobrskim Zakonom o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju zamrznile cene šolskih malic in bivanja v dijaških in študentskih domovih. Omenjeni interventni zakon namreč ni predvidel nobenih ukrepov za blaženje rasti cen varstva v vrtcih. Več o vzrokih za poslan dopis Ana Jakopič, izvršna sekretarka Obalne sindikalne organizacije. 

Izjava

Jakopič nam je še povedala, da je vlada dopis sindikata posredovala Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, krajše MIZŠ, od katerega pa še niso prejeli odgovora.

V zadnjem letu po celi Sloveniji opazujemo trend zviševanja cen varstva v vrtcih, ki ga občine pripisujejo višjim cenam energentov in hrane pa tudi višjim plačam zaposlenih v javnem sektorju, dvigu povrnitev za vožnjo in malico ter dvigu premij za dodatno pokojninsko zavarovanje javnim uslužbencem. Cene varstva so leta 2022 zvišali denimo v občinah Celje, Ajdovščina, Velenje, Vrhnika, Ptuj, Ig, Gornja Radgona, Krško in Slovenj Gradec. Pregled cen in kapacitet vrtcev je dostopen v Evidenci vzgojno-izobraževalnih zavodov in vzgojno-izobraževalnih programov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Iz Mestne občine Koper so nam na vprašanje, ali se bodo cene vrtcev v prihodnosti zvišale, odgovorili, da splošno zvišanje cen zaradi dviga cen energentov pritiska na cene vrtcev. Ocenjujejo pa tudi, da bi v prihodnosti lahko na cene vplivalo tudi zvišanje plač v javnem sektorju, sicer pa, citiramo: »Občina redno spremlja stroške na področju vrtcev in si prizadeva dosegati cenovno dostopnost za vključitev v organizirano obliko predšolske vzgoje.« 

Cene predšolskega varstva otrok so za starše določene glede na njihov prihodek in starost otrok. V prvo starostno skupino spadajo otroci od 1. do 3. leta, v drugo otroci od 3. do 6. leta, starši pa lahko otroke vpišejo tudi v kombinirani oddelek. Država za vse vrtce predvideva subvencije, tako da polne cene vrtčevskega programa ne plača nihče, ki je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji. Glede na povprečni mesečni dohodek na člana družine so starši razvrščeni v devet dohodkovnih razredov, ki določajo odstotek celotne cene vrtčevskega programa, ki ga bodo mesečno plačali. Za prvi dohodkovni razred z manj kot 200 evrov mesečnega dohodka vrtčevsko varstvo v celoti plača občina, staršem v devetem razredu z več kot 1100 evrov mesečnega dohodka na člana družine pa občina krije 23 odstotkov celotnega zneska. Obenem država krije ceno vrtca za drugega otroka, če je ta vpisan vzporedno s sorojencem.

V Mestni občini Ljubljana je trenutno cena vrtca za prvo starostno obdobje 576 evrov, za drugo 418 evrov, za kombinirane oddelke, ki imajo lahko največ 7 otrok v prvem starostnem obdobju, pa občina postavlja ceno 446 evrov. MOL predvideva tudi tako imenovani mestni popust za občane, ki znaša med 23,5 in 17,5 odstotka. V Ljubljani so cene nazadnje spremenili leta 2019, na vprašanje, ali nameravajo cene vrtcev zvišati, pa do konca redakcije niso odgovorili.

Pomembno je vedeti, da cene varstva predlaga vrtec, potrdi pa jih občinski svet, zato se točna cena vrtcev med občinami močno razlikuje. Od občine do občine se močno razlikujejo tudi načini obračunavanja prispevkov za vrtec in dodatne olajšave. Za primer vzemimo Mestno občino Krško, katere osnova za normalno delovanje vseh vrtcev za prvo starostno skupino je 660 evrov in je ena najvišjih v Sloveniji. Zato, da so vse cene vrtcev enake, so v Krškem za osnovo za občane vzeli najnižjo ceno vrtca v občini, ki je 592 evrov. Razliko plača občina kot prvo olajšavo. Druga olajšava za občane je še 30 odstotkov popusta, ki naj bi ga zagotavljala Nuklearna elektrarna Krško. Od osnove tako občani Krškega, ki so v devetem dohodkovnem razredu, za varstvo svojega otroka plačajo mesečno 319 evrov. Tako je v Krškem, kljub višji osnovi, končno plačilo za starše do 3 leta starih otrok za slabih 50 evrov nižje kot v Ljubljani. 

Ko smo se obrnili na MIZŠ z vprašanji o njihovih načrtih za ukrepanje pri vse višjih cenah vrtcev, so nam odgovorili, citiramo: »Uvodoma izpostavljamo, da so za dejavnost predšolske vzgoje in za financiranje vrtcev pristojne občine ustanoviteljice vrtcev.« Na MIZŠ so, kot primer urejanja visokih cen vrtcev, poudarili nedavni dvig povprečnine, torej povprečnih stroškov na občana, na podlagi katere država občini dodeli financiranje. Povprečnina bo za leti 2023 in 2024 namesto predvidenih 645 in 647 evrov znašala 700 evrov za obe leti. To naj bi občinam zagotavljalo tudi več denarja za vrtce. Dodali so še, da stanje spremljajo v sodelovanju s preostalimi vladnimi resorji in s posameznimi zvezami na področju predšolske vzgoje. 

Tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije oziroma SVIZ se pridružuje pozivu Obalnega sindikata, v zvezi z odzivom MIZŠ pa Marjana Kolar, predsednica Sindikalne konference predšolske vzgoje pri SVIZ, dodaja še: 

Izjava

Slovenija ima dolgo zgodovino kakovostnih javnih vrtcev, programe predšolske vzgoje in odstotek otrok, vključenih v predšolsko vzgojo, ki je nad evropskim povprečjem. Pomembno je, da vsem omogočamo ugodne programe vrtcev. Za družine z majhnimi otroki je strošek vrtcev že sedaj eden bolj obremenjujočih. Ob vsesplošni draginji pa bo višja cena varstva lahko starše spravila v še hujšo stisko, obenem pa predstavljala tudi pritisk na vodstva vrtcev, da svoje poslovanje optimizirajo. Več o tem Jakopič. 

Izjava

Nenavadno je tudi, da v sistemu, ki predvideva brezplačno osnovnošolsko in višješolsko izobrazbo, ne moremo enako poskrbeti za naše najmlajše. Enako razmišljajo tudi v Obalnem sindikatu.

Izjava

 

Slika: Pexels