Pred sprejetjem Nacionalnega programa visokega šolstva

Oddaja
3. 12. 2021 - 16.00

("The write thing Project 365(2) Day 12" by Keith Williamson is licensed under CC BY 2.0)

Minevata približno dva meseca od zaključka javne razprave o predlogu Nacionalnega programa visokega šolstva 2021-2030, krajše NPVŠ. Gre za program, katerega pripravo določa Zakon o visokem šolstvu in ki predstavlja temeljni dokument za oblikovanje politik na področju visokega šolstva do leta 2030. Predlog je oblikovala tako imenovana »ekspertna skupina«, temelji pa na strokovnih izhodiščih, ki jih je sprejel Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo 2. aprila letos. Prav tako temelji na smernicah dokumentov kot so Ustava Republike Slovenije, Magna Charta Universitatum Bolonja 1988, Bolonjski proces - Rimska deklaracija 2020 in EUA - Evropske univerze 2030 (Universities without walls - A vision for 2030). 

Sam predlog nacionalnega programa obsega štirinajst strani, glavni slogan, ki so ga oblikovali pripravljavci, pa se glasi, citiramo: »Zeleni in ustvarjalni razvoj visokošolske dejavnosti temelječ na odličnosti in odprtosti za dobrobit širše družbe.« Strateški cilji in povezani ukrepi za doseganje ciljev so razdeljeni v pet kategorij. To so družba in visokošolski sistem, zakonodaja in financiranje, kakovost, internacionalizacija ter digitalizacija.

Ključne strateške cilje je na izobraževalnem seminarju Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, povzel generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, krajše MIZŠ, Franc Janžekovič. 

IZJAVA

Za uresničitev ciljev je seveda ključna zagotovitev zadostnega financiranja. V nacionalnem programu je zaveza, da bo visoko šolstvo, citiramo, »še naprej javno dobro in javna odgovornost, ki se zagotavlja z jasnimi zakonodajnimi pravili in nadzorom nad njihovim spoštovanjem ter z zadostnim financiranjem iz javnih sredstev, da se prepreči prenašanje finančnega bremena na študente«. Pri prejšnjem programu, torej od 2011 do 2020, je bila po besedah sogovornika prepreka za uresničevanje ciljev ravno premajhen obseg financiranja iz javnih sredstev. Takratno situacijo komentira predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, Gorazd Kovačič.

IZJAVA

O možni ustavni presoji Zakona o visokem šolstvu
 / 21. 5. 2018

Eden glavnih ciljev nacionalnega programa je mednarodna vpetost in internacionalizacija visokega šolstva. Ta cilj tako med drugim predvideva študijske programe, ki se bodo izvajali tudi v angleškem jeziku. To pa po svoje prinaša določeno protislovje. Po eni strani se spodbuja povezovanje s tujino, po drugi pa se je letos tujim študentom in študentkam s spremembo interpretacije Zakona o tujcih začela oteževati pot do pridobitve vizuma za bivanje v Sloveniji v času študija. 

MIZŠ v tem, kot kaže, ne vidi težave. Spomnimo, da je državni sekretar Mitja Slavinec septembra letos izjavil naslednje: »Študentke in študenti, ki pridejo študirat v Slovenijo z resnimi nameni, s tem nimajo težav, je pa ta zakon kompliciral življenje vsem tistim, ki so prišli sem z manj resnimi nameni, se vpisali, potem pa namesto študija opravljali kakšno drugo delo.« Tudi Franc Janžekovič z Direktorata za visoko šolstvo je na izobraževanju, ki ga je septembra organiziral SVIZ, ocenil, da so mediji izpostavljali le »pikantnosti« ter da je zadeva zdaj sanirana in ne predstavlja več težave. Delovanje Iniciative za tuje študente pa, po drugi strani, kaže nasprotno sliko.

V Slovenski akademiji znanosti in umetnosti so ob javni razpravi glede nacionalnega programa poudarili pomembnost upoštevanja potrebe po vključevanju angleščine in hkrati razvijanja slovenščine. Poudarili so, da pri tem ne sme priti do zanemarjanja maternega/nacionalnega jezika, saj je ta temelj slovenske identitete. Stališče akademije je v pogovoru za ARS povzel njen predsednik, Peter Štih

IZJAVA

Stališče glede Nacionalnega programa visokega šolstva so objavili tudi na spletni strani Visokošolskega sindikata Slovenije, krajše VSS. Pri imenovanju ekspertne skupine, ki je potekalo junija 2020, so očitali izključevanje sindikatov, saj so člana iz vrst sindikalistov imenovali šele po opozorilu VSS, iz skupine za pripravo programa pa so bili izključeni tudi raziskovalni inštituti in zasebne fakultete. Več pove Kovačič.

IZJAVA

Nacionalni program po besedah Kovačiča ne predvideva konkretnih ukrepov, časovnice ali deležnikov, ki so odgovorni za izpeljavo teh ukrepov. VSS to razume kot prelaganje odgovornosti z ekspertne skupine na ministrstvo. To je zadolženo, da po šestih mesecih po sprejetju nacionalnega programa pripravi akcijski načrt in kasneje spremlja izvrševanja ukrepov. Pri tem pa ni zavezano k vključevanju deležnikov in javnosti, kot to velja pri pripravi nacionalnega programa. V zapisu VSS tako predlaga ministrstvu, da dokument umakne, v nasprotnem primeru pa bo predlagal državnemu zboru, naj ga zavrne.

Profesor na ljubljanski filozofski fakulteti Damijan Štefanc je za Radio Prvi konec septembra ocenil, da na splošno v Sloveniji manjka širša razprava glede stanja in ciljev za visoko šolstvo v Sloveniji.

D.E.P.R.A. 2 - poročilo z okrogle mize
 / 17. 5. 2014

IZJAVA

V izjavi Štefanc naslavlja Klavdijo Kutnar, rektorico Univerze na Primorskem, ki je odgovorila naslednje.

IZJAVA

Kutnar dodaja še, da bo na podlagi javne razprave nacionalni program izboljšan.

Poglejmo še nekaj odzivov na predlog nacionalnega programa. Iz Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, krajše NAKVIS, so za naš radio sporočili, da posebnega stališča kot agencija niso sprejeli, so pa posredovali nekaj predlogov za dopolnitev programa. Predvsem jih veseli, da je področje kakovosti opredeljeno kot posebno poglavje dokumenta. O predlogu nacionalnega programa je razpravljala tudi rektorska konferenca. Slednja program podpira, podali pa so predloge za dopolnitev. Ti se nagibajo k ukrepom, s katerimi bi zagotovili možnost gibalno-športne aktivnosti za vse študente in študentke skupaj z zakonodajnimi in sistemskimi ukrepi za financiranje teh aktivnosti.

Predlog Nacionalnega programa visokega šolstva naj bi bil v zadnjih fazah pred sprejetjem. Z MIZŠ so nam sporočili, da je ekspertna skupina zaključila z delom. Dokument je trenutno v medresorskem usklajevanju, v prihodnjem tednu pa ga bodo posredovali v obravnavo Vladi Republike Slovenije. Zastavlja pa se vprašanje, ali bo novi program v primerjavi s prejšnjim kaj bolje naslavljal prekarizacijo in višanje obremenitev pedagogov ter razrast zasebnih visokošolskih zavodov, na kar so leta 2011 ob sprejemanju takratnega nacionalnega programa opozarjali v gibanju Mi smo univerza.

 

Predlog Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness