Premisliti inkluzijo

Premisliti inkluzijo

Oddaja
31. 5. 2019 - 14.00

V sredo, 29. maja, je v prostorih Pedagoške fakultete v Ljubljani potekala okrogla miza ob izidu knjige “Inclusion in Education: Reconsidering Limits, Identifying Possibilities”. Gre za znanstveno monografijo, ki je rezultat dela raziskovalne programske skupine Pef UL in je pred kratkim izšla pri založbi Peter Lang. Monografija ima 11 poglavij, ki jih je sestavilo 16 avtoric in avtorjev, 3 iz tujine. Uredil jo je Pavel Zgaga.

Po mnenju avtoric in avtorjev je koncept inkluzije treba dojeti in analizirati kritično; najprej prepoznati omejitve, da bi sploh lahko prepoznali dejanske priložnosti, ki jih ponuja.

Mojca Peček Čuk je predstavila prvi del knjige, ki je razdeljen na štiri poglavja o inkluziji v šolskem prostoru. Prvo poglavje je prispevala škotska avtorica, Lani Florian.

Izjava

Avtorica je kot konkreten primer predstavila pisanje pesmi o zimi, ki so jo otroci lahko napisali, na kakršen koli način so sami želeli. Sami so izbrali stil in dolžino ter brez pritiskov uporabljali svoj besedni zaklad.

Naslednje poglavje sta sestavili Peček Čuk in avtorica Sunčica Macura iz Srbije.

Izjava

Peček Čuk in Macura sta se v članku poglobili tudi v vlogo učitelja in njegove interpretacije drugega kot drugačnega.

Izjava

Peček Čuk je razpravo o mejah inkluzije vpeljala še v samo izobraževanje učiteljic in učiteljev:

Izjava

Povedala je še:

Izjava

O učiteljih in profesorjih govori tudi naslednje poglavje monografije.

Izjava

Drugi del knjige nosi naslov Inkluzivna družba in med drugim obravnava integracijo begunk in beguncev, migrantk in migrantov v Sloveniji. Ekonomska integracija migrantov in beguncev je ustaljen termin, zato avtorica namesto inkluzije uporablja izraz integracija. Inkluzija sicer precej bolj poudarja dvosmerno, vzajemno prilagajanje in spreminjanje. Prav na področju migrantk in migrantov pa je razlikovanje med konceptoma integracije in inkluzije bolj zabrisano kot na drugih področjih.

Izjava

Tretji sklop vsebuje prispevke s področja filozofije znanosti in obravnava epistemološke in etične probleme razmerij med kognitivno znanostjo in inkluzijo. Pri tem avtorji izhajajo iz vprašanja, kako te fenomene raziskovati z vidikov različnih znanstvenih strok in jih nato smiselno združiti.

Nina Šuštaršič se v svojem članku ponovno vrne k edukaciji, torej vzgoji in izobraževanju, tokrat prek sociološke konceptualne perspektive, ki predstavi zgodovinske dejavnike in družbene mehanizme, ki so vplivali na dojemanje izključenosti, inkluzije in integracije. Janez Krek je na dogodku poudaril, da bi takšen pregled moral predstavljati standardno vednost študentk in študentov pedagoških programov, saj je pojme težko razumeti brez umestitve v družbeni kontekst.

Avtorica omeni še novejše pristope pedagogike, ki želijo šolo transformirati v smeri inkluzije in so bili oblikovani predvsem po letu 2000. Takšne prakse naj bi izhajale iz potreb vsakega učenca in upoštevale učenkin glas. Otrok naj bi sam odločal o svojem šolskem procesu, kar pa predpostavlja, da imajo njegovi starši in on vednost o tem, kaj zaželena vednost je.

Krek je objasnil še enega izmed konceptov inkluzivne pedagogike.

Izjava

Nadaljeval je še s psihološkimi pristopi k dojemanju inkluzije, ki sicer - predvsem v Ameriki - predpostavljajo resno izobraževanje, vendar sam meni, da se poglobljenemu izobraževanju navkljub otrok kot subjekt lahko izgubi. Zaključil je, da je osrednje vprašanje vprašanje pedagogike, torej učiteljic in učiteljev ter njihovega dela; principov, metod in odnosa do posameznic in posameznikov. Poučevanje je namreč še zmeraj predvsem delovanje tukaj in zdaj, kar za učitelja pomeni sposobnost hitrih prilagoditev in individualizacije potreb učencev znotraj večje skupine.

 

Premislek o inkluziji je pripravila Hana.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness