V sledečem intervjuju nas bo Irene seznanila z izobraževanjem v Unitierri, eni od zapatističnih skupnosti v uporu.

Zapatisti, staroselci, so leta 1994 v Latinski Ameriki poprijeli za orožje in zahtevali nič. Želeli so le, da se jim neha vsiljevati zunanji model družbene ureditve in da se neha vmešavanje v opravljanje njihovih zadev, zemlje ter v ostale aspekte njihovega življenja. S tem so se uprli grožnji države, ki jim je želela vzeti avtonomijo in jim namesto moči, ki izhaja iz skupnosti, vsiliti moč, izhajajočo iz države in privatnega kapitala.

Takšen način dojemanja družbenega delovanja pomembno vpliva tudi na izobraževanje, ki temelji na izobraževanju za boj, a ne za individualni boj, ampak za boj, ki temelji na moči skupnosti ter je utemeljen na radikalnem, skupnostnem izobraževanju.

Preden začnemo z intervjujem, prisluhnimo Irene Ragazzini. Ta je v petek, 5. aprila, gostovala v Socialnem centru Rog. Pogovor je nosil naslov Izkušnja Unitierre kot učeče skupnosti in kot dela gibanja, ki se bori za avtonomijo v Mehiki.

Grajenje alternativ dominantnemu sistemu nikoli ni enostavno, saj so te prepoznane kot direktna grožnja obstoječemu družbenemu redu. Za svoj obstoj se morajo skupnosti v uporu konstantno spopadati s sistemsko represijo. Zapatisti in Unitierra tako predstavljajo enega od svetlih primerov skupnosti, ki je sposobna iti onkraj tako imenovane civilne družbe in njenih nevladnih organizacij ter kljub nenehnemu boju razvijati eksperiment drugačne družbe.

Boj zapatistov podpirata Franci in Kuki