Vratarji vzporednega študija
Si študentka tik pred zaključkom magisterija, ki je načrtovala vpis na vzporedni oziroma hkratni študij na še enem študijskem programu ljubljanske univerze? Žal ne bo šlo. Septembra 2024 so nekatere študentke, vpisane v dodatno leto na magisteriju, presenečene ugotovile, da je bila njihova vloga za vpis na vzporedni študij zavrnjena.
Kako so to mimogrede izvedele študentke, ki bi vzporedni študij želele vpisati v prihajajočem študijskem letu?
Univerza v Ljubljani in predvsem študentke, ki so se želele v študijskem letu 2024/25 vpisati na vzporedni študij v času, ko je bil njihov matični študij že v absolventu, so po prejemu sklepa o tem, da so bile sprejete na vzporedni študij, prejele obvestilo, da je bil njihov vpis zavrnjen na osnovi podatkov, dostopnih v eVŠ oziroma evidenci visokošolskih zavodov, ki jo upravlja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Zato so se pred začetkom semestra obrnile na ministrstvo in zaprosile za možnost vpisa. Ministrstvo je na prošnjo v študijskem letu 2024/25 ugodilo desetim študentkam.
Zakon o visokem šolstvu, krajše ZViS, v 66. členu navaja, da pravila in postopke glede vzporednega študija podrobneje določajo posamični visokošolski zavodi s svojimi statuti. Statuti visokošolskih zavodov vzporedni študij urejajo precej različno. Medtem ko Statut Univerze v Ljubljani pa tudi njen študijski red za študentke druge stopnje ne predvidevata posebnih omejitev pri vpisu na vzporedni študij, sta mariborska in primorska univerza pri tem strožji. Za študentke, ki želijo študirati vzporedno, zahtevata povprečno oceno vsaj osem, kar je zanje najbrž nekakšna varovalka pred tem, da bi možnost vzporednega študija izrabljale fiktivne študentke, ki naj bi tako le želele podaljšati študentski status, in ne pridno študirati.
V statutu Univerze v Mariboru je zapisano, da v času absolventskega staža vpis v vzporedni študij ni mogoč, kar ljubljanska univerza v študijskem redu določa le za prvo stopnjo študija. Univerza v Ljubljani ima še najmanj stroga pravila vpisa na vzporedni študij, ki dovoljujejo, da se študentka druge stopnje v času dodatnega leta vzporedno vpiše na drug študij znotraj univerze. Dovoljujejo celo vzporedni študij na dveh različnih študijskih stopnjah, kar pomeni, da lahko študentke vzporedno vpišejo dodiplomski študij, ko so že na magisteriju. Obe možnosti pa sta, kot navaja univerza, zdaj v postopku usklajevanja z ministrstvom.
Možnost vzporednega študija je trenutno dostopnejša, kot je bila v preteklosti. Med letoma 2013 in 2015 na ljubljanski univerzi, sprva pod ministrom Žigo Turkom in nato pod ministrom Jernejem Pikalom, dve leti zapored niso razpisali nobenega rednega mesta za vzporedni študij na prvi stopnji, temveč zgolj po 95 izrednih, torej plačljivih mest. Omejitev naj bi bila posledica varčevanja, pozneje pa so jo odpravili, pri čemer se je število rednih in izrednih mest povrnilo na primerljivo raven.
Zakaj so se pogoji vpisa na vzporedni študij zdaj znova zaostrili? Z univerze so nam odgovorili, da je visokošolsko ministrstvo šele z novelo ZViS, ki je začela veljati leta 2023, pridobilo pravno podlago za spremljanje podatkov o tem, kdo je vpisan na vzporedni študij, v portalu eVŠ. Avgusta lani pa je ministrstvo na osnovi podatkov iz eVŠ uvedlo nadzor nad koriščenjem pravic študentk. Neskladno z ZViS, ki določa, da vzporedni študij urejajo visokošolski zavodi sami, so na ministrstvu tako začeli zavračati vloge študentk v dodatnem letu in študentk, ki so se želele vpisati na vzporedni študij na stopnji, ki se razlikuje od stopnje njihovega matičnega študija.
Z visokošolskega ministrstva so nam pojasnili, da vpis vzporednega študija v dodatnem letu na 2. stopnji ni mogoč, saj absolvent ni del uradnega trajanja študijskega programa. Pri tem se sklicujejo na 70. člen ZViS, ki opredeljuje pravila glede prenehanja statusa študenta. Člen določa, da študentski status preneha, če študentka ne zaključi študija na študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, kar je ravno obdobje absolventskega leta. V dodatnem letu po interpretaciji ministrstva študentke torej ne morejo vpisati vzporednega študija, ki pomeni izobraževanje po več študijskih programih hkrati. To se je po besedah ministrstva izkazalo za težavo le pri Univerzi v Ljubljani, ki tega ne omejuje v svojem statutu. Podobno je stališče ministrstva glede sočasnega študija na dveh različnih študijskih stopnjah, saj ta odstopa od opredelitve vzporednega študija. V novem ZViS, ki je trenutno v fazi sprejemanja v državnem zboru, so z namenom uskladitve interpretacije zakonskih določb vzporedni študij opredelili kot »hkratni vpis v dva ali več študijskih programov za pridobitev izobrazbe na isti stopnji«. Poleg tega so iz zakona umaknili določbo, da pravila o vzporednem študiju določa visokošolski zavod s svojim statutom.
Kaj pa šolnina za vzporedni študij? Na ministrstvu pravijo, da so z novim ZViS dodatno uredili, da se ta študentki za en vzporedni redni študij na isti stopnji študija ne zaračuna, kadar se v vzporedni študijski program vpiše do začetka zadnjega letnika prvega študijskega programa, po katerem je redno napredovala in v katerega je bila redno vpisana. Spremembe bodo predvidoma začele veljati s študijskim letom 2026/27, kar po besedah ministrstva pomeni, da za prihodnje študijsko leto glede vzporednega študija še ni predvidenih novosti. Kljub temu ni povsem jasno, ali se bodo ljubljanske študentke v absolventu to jesen še vedno lahko vpisale na vzporedni študij. Tudi z dekanata ljubljanske filozofske fakultete so nam sporočili, da na navodila ministrstva in univerze še čakajo.
V zvezi z vpisom vzporednega študija v prihodnjem študijskem letu je rektorat ljubljanske univerze od ministrstva prejel navodilo, naj vse študentke, ki imajo vprašanja, usmerijo na e-poštni naslov glavne pisarne ministrstva. Več o komunikaciji z ministrstvom pove študentka.
Novosti glede vpisa na vzporedni študij študentkam in referatom povzročajo precej zmede, poleg tega pa univerzi odvzemajo avtonomijo pri določanju pravil o vzporednem študiju s svojim statutom. Zdi se tudi, da gre vsaj do neke mere za poskuse omejevanja vzporednega študija.
Kdo ve, morda pa je koga resnično zaskrbelo podaljševanje obdobja študija in odlašanje z vstopom na trg dela na račun vzporednega študiranja. S skorajda pikolovskim upoštevanjem določenih odstavkov ZViS pa bo najverjetneje oškodovana predvsem peščica študentk, ki bi se želela dodatno izobraževati; in to celo v nasprotju z vseprisotno mantro o vseživljenjskem izobraževanju za bogatenje lastnih kompetenc, ki je že dalj časa prisotna v visokošolskih strateških dokumentih.
Dodaj komentar
Komentiraj