Študentsko društvo Iskra je na četrtkovi tiskovni konferenci predstavilo novelo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skupnosti študentov ali krajše ZSkuS. Zakon je bil sprejet leta 1994 in v svojih štirinajstih členih opredeljuje način ustanovitve Študentskih organizacij, njihov namen in dejavnosti ter vire financiranja, izpostaviti pa velja, da že od sprejetja ni bil spremenjen. Glavni kamen spotike je nedefiniranost določitve pravne subjektivitete organizacij, ki je zadnje čase v ospredju predvsem pri ljubljanski študentski organizaciji in njeni želji po samoopredelitvi, sploh glede dostopa do informacij javnega značaja. Pomemben del predloga spremembe zakona zadeva tudi organizacijo volitev, ureditev zunanjega nadzora s strani Računskega sodišča in Komisije za preprečevanje korupcije ter splošno urejanje zakonitosti, gospodarnosti in transparentnosti poslovanja.

A za začetek se vrnimo k vprašanju pravnega statusa študentskih organizacij oziroma k njihovemu kolebanju med javnim in zasebnim pravom. Določitev, da so študentske organizacije stvar javnega prava, bi po mnenju generalnega sekretarja Študentske organizacije Slovenije Roka Primožiča usodno vplivala na študentsko avtonomijo:

izjava

Zaradi že pregovorne netransparentnosti, sumljivega kadrovanja in neupravičene porabe denarja študentskih organizacij, kot so recimo nakup in izgradnja tako imenovanega Kampusa, podkupovalna afera Milovanovič, ekskurzije v Kanado ali študije o nakupu kopališča Laguna, so se v študentki Iskri odločili nasloviti te probleme v maniri nedvoumne zakonske ureditve področja skupnosti študentov. Več o razlogih za pisanje predloga nam pove poslanec Iskre Jure Novak

izjava​

Kaj novega prinaša predlog in kaj ureja?

izjava





 

Kljub že omenjenim nepravilnostim znotraj študentskih organizacij, na katere Iskra konstantno opozarja, pa ni bilo pri krovnih študentskih organizacijah nobenega posluha za kakršnekoli rešitve. Več o tem Novak:

izjava

S tem pa se ne strinja Rok Primožič, ki verjame v skupne pogovore in iskanje rešitev. Iskrinega predloga žal ni mogel komentirati, ker ga ŠOS sploh še ni prejel:

izjava

Četudi se zdi očitek generalnega sekretarja ŠOS-a o odsotnosti komuniciranja na mestu, velja izpostaviti pomislek, kako bi ta komunikacija znotraj ustaljenih kanalov sploh stekla. Po drugi strani pa ta pomislek ne bi smel služiti kot alibi, s katerim Iskra opravičuje dejstvo, da Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skupnosti študentov ni naslovila niti na zakonske študentske strukture niti na širšo študentsko javnost, katere predlog neposredno zadeva. Tako nam na eni strani krojijo usodo odtujene študentske organizacijske strukture, ki sprejemajo zakone in pravilnike predvsem sebi v prid v funkciji ohranjanja statusa quo, na drugi strani pa študentska društva, ki so s svojo dobronamernostjo na žalost korak preveč pred študentskim ljudstvom.

Organizirala sta se Tine in vajenec Jaka.