Zasedba po zasedbi
Nekatere izjave so vzete iz dokumentarca Osvoboditev/Zasedba Filozofske fakultete
Deset let je zdrsnilo mimo od zadnje zasedbe ljubljanske filozofske fakultete. Leta 2011 so posamezne predavalnice od 23. novembra za dva meseca postale osvobojeno in avtonomno območje. Javne tribune, okrogle mize in diskusije so bile žarišče osmišljanja alternative neobetavni realnosti visokega šolstva.
Zasedbo je ta torek obeležila Študentska fronta, samostojna študentska iniciativa, ki je o študentskih problematikah ozaveščala že na petkovih protestih in septembra na to temo organizirala tudi javno skupščino.
Priprave na obeležitev zasedbe so bile zaradi pandemične situacije precej manj obsežne, kot bi bile sicer. Prvotni načrt z več javnimi govori pred glavnim vhodom in nekajminutnim oviranjem vstopa na fakulteto je zamenjal še bolj koronsko obziren scenarij, ki je vseboval izobešanje transparenta z napisom »Kje smo 10 let po zasedbi«. Na ogled so ga malo pred tretjo uro popoldne razvili s četrtega nadstropja vzhodnega pročelja fakultete.
K izpolnitvi zadanega cilja je veliko prispeval tudi herojski tehnik, zaposlen na filozofski fakulteti, ki je reševal transparent, ko se je ta sprva zataknil za žaluzije okna v tretjem nadstropju. Študentska fronta se mu za opravljeno delo srčno zahvaljuje.
Sara Svati Sharan, članica Študentske fronte, pojasni spremembe načrtov zaradi covida-19:
Ker pa se na dober in učinkovit transparent nikoli ne da napisati vsega, kar bi bilo o posamezni temi treba povedati, se je sporočilo Študentske fronte za javnost preselilo na spletna omrežja. Pod izjavo sta se podpisala tudi Študentski svet in Študentska organizacija Filozofske fakultete. Slišali boste govor v interpretaciji našega napovedovalca Lovrenca:
Govor sta na svojem Facebook profilu med drugimi delila društvo Iskra in Študentski svet Filozofske fakultete, na spletni strani pa ga je objavila tudi fakulteta sama. Z objavami na Facebooku so se na zasedbo spomnili tudi pri Listi demokratičnega študentstva, Inštitutu za delavske študije in Levici. Več o zunanji podpori pove Sara Svati Sharan.
Zasedba leta 2011 se je zaključila, ne da bi se takrat ugodilo katerikoli od njenih temeljnih zahtev. Šele šest let kasneje je bila izpolnjena ena od zahtev, in sicer redna zaposlitev čistilk. Aktivisti in aktivistke so se borili za javno in brezplačno visoko šolstvo, za kakovosten študij - in v okviru tega proti bolonjski reformi - za spremembo zaposlitvene politike in za avtonomen študentski prostor. Ta zahteva se je na videz uresničila, ko so študentskim društvom v uporabo dodelili predavalnico R1B, a v njej ne morejo potekati dejavnosti, ki niso v okviru društev, v trenutni koronski situaciji pa se je preobrazila v mesto za testiranje študentov in je tako povsem neuporabna za študentsko udejstvovanje. Je torej od zapuščine zasedbe sploh karkoli ostalo?
Anemarija Planšak iz Študentske fronte pojasni:
Lea Kuhar, ki je zasedbo 2011 preučevala v okviru študija sociologije, doda:
Kuhar poudari, da je pomemben nauk zasedbe tudi umestitev aktivističnih iniciativ v politični prostor. Gibanje Mi smo univerza je imelo - kljub osredotočenosti na študentsko problematiko ali morda ravno zaradi tega - izrazito antikapitalistično držo in se je ukvarjalo tudi s splošnejšimi težavami prekarnih delavcev. Kuhar nadaljuje:
Kateri pa je najbolj pereč problem, ki ga imajo študentje danes?
Anemarija Planšak:
Namen iniciative Mi smo univerza leta 2011 je bilo nasprotovanje kapitalističnemu sistemu in njegovim posledicam. Čeprav je antikapitalistična drža tudi danes temelj večine študentskih aktivističnih pobud, pa je od specifičnih materialnih problematik usmerila diskurz bolj k načinom, kako sploh stati in obstati kot študentke in študentje v sistemu. Ko je eden izmed nejevoljnih profesorjev med zasedbo leta 2011 izjavil »svet bomo reševali kak drug dan«, je s tem vzel pod okrilje tiho večino študentov, ki so raje nemoteno vztrajali na potapljajoči se ladji visokega šolstva, kot da bi začasno prekinili študijski proces in ga reformirali. Danes pa se zdi, da je treba najprej poskrbeti, da ga sploh še lahko kdo rešuje. Študentom se morajo izboljšati življenjske razmere, da se bodo lahko borili za spremembe v visokem šolstvu, hkrati pa je treba univerzitetnemu študiju zagotoviti obstanek, da se sploh lahko izboljšuje.
Ker pa zgodovinjenja in interpretacije dogodkov iz časa zasedbe ne želimo prepustiti samo tistim najvišje na univerzitetni hierarhični lestvici, na Radiu Študent pripravljamo dokumentarni film o zasedbi in sočasnem dogajanju v letih 2011 in 2012, ki bo premierno predvajan na začetku naslednjega leta. Do takrat pa lahko to soboto ob šestih zvečer na 89,3 MHz prisluhnete oddajam izpred desetih let, ki so na naših valovih pospremile začetek, potek in konec zasedbe.
Oddajo je pripravila vajenka Nika, uvajala pa jo je Hana R.
Dodaj komentar
Komentiraj