V aprilskem delu vaše najljubše serije javnih tribun se bomo osredotočili na koncept predstavniške demokracije v okvirih študentskega organiziranja. Zavedamo se, da vas od nekdaj zanima, kako potekajo in čemu služijo študentske volitve, a tokrat se ne bomo pogovarjali o volitvah. Raje kot temu se bomo posvetili obdobju po volitvah.

Prečesali bomo teoretske vidike študentske predstavniške demokracije, vlogo in strukturo študentskega zbora, kakšne vzporednice lahko potegnemo med državno predstavniško demokracijo in študentskim organiziranjem. Še največ pozornosti pa bomo namenili funkciji predsednika študentskega zbora - kakšno vlogo igra v predstavniški demokraciji, kako je razmerje med študentskimi poslanci, predsednikom študentskega zbora, predsedstvom študentske organizacije in nenazadnje direktorjem in ostalimi izvršnimi organi.

𝐊𝐝𝐨 𝐧𝐚𝐦 𝐛𝐨 𝐧𝐚 𝐯𝐬𝐚 𝐭𝐚 𝐯𝐩𝐫𝐚𝐬̌𝐚𝐧𝐣𝐚 𝐧𝐚𝐣𝐥𝐚𝐳̌𝐣𝐞 𝐨𝐝𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐢𝐥? Ugotovili ste - 𝐩𝐫𝐞𝐝𝐬𝐞𝐝𝐧𝐢𝐤𝐢 𝐬̌𝐭𝐮𝐝𝐞𝐧𝐭𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐳𝐛𝐨𝐫𝐚. In prav z njimi se bomo pogovarjali:

▸Rok Dolenc, trenutni predsednik študentskega zbora ŠOU v Ljubljani

▸Gregor Tim Grünfeld, predsednik študentskega zbora ŠOU v Ljubljani med leti 2016 in 2018

▸Boris Cesar, predsednik študentskega zbora ŠOU v Ljubljani med leti 2012 in 2014

 

▸▸V debati boste lahko sodelovali prek srečanja na Zoomu. Povezava bo objavljena na dan dogodka. Neposredni prenos javne tribune bo potekal prek YT in FB live.

 19. april 2021 ob 18.00

___________________________________________________

 O ciklu javnih tribun Kriza študentskega organiziranja

Spor med RŠ in ŠOU je razprl rane, ki so širše od odnosa med ustanoviteljico in njenim zavodom.

Študentska organizacija upravičeno kritizira državo, odtegovanje javnih financ in popolno nerazumevanje študentske skupnosti in njenih interesov. Po drugi strani so tudi kritike trenutne oblike študentskega organiziranja upravičene. Hiperadministracija, netransparentnost, zanemarjanje študentske kulture in zmanjševanje prioritet na finančne bonifikacije in zabave. Študent pač ne živi samo od bonov in piknikov. Obenem je organizacija od študentov in študentk odtujena in jih ne zmore mobilizirati za naslavljanje teh problemov.

Kako smo prišli do točke, na kateri je zaupanje tako študentske kot širše javnosti v trenutno obliko študentskega organiziranja na najbrž najnižji točki od osamosvojitve, katere plati so potrebne nujne reforme, kaj je tisto, kar funkcionira dobro? In predvsem: 𝗸𝗮𝗸𝗼 𝗹𝗮𝗵𝗸𝗼 𝘀̌𝘁𝘂𝗱𝗲𝗻𝘁𝘀𝗸𝗼 𝗼𝗿𝗴𝗮𝗻𝗶𝘇𝗶𝗿𝗮𝗻𝗷𝗲 𝘇𝗻𝗼𝘃𝗮 𝗽𝗼𝘀𝘁𝗮𝗻𝗲 𝗲𝗻𝘁𝗶𝘁𝗲𝘁𝗮, 𝘇𝗮 𝗸𝗮𝘁𝗲𝗿𝗼 𝗯𝗶 𝗽𝗼𝗻𝗼𝘀𝗻𝗼 𝘀𝘁𝗮𝗹𝗼 𝘃𝘀𝗲 𝘀̌𝘁𝘂𝗱𝗲𝗻𝘁𝘀𝘁𝘃𝗼? Ki bi kot najprogresivnejša družbena sila spet postalo pobudnik pozitivnih sprememb za vse družbene skupine?

______________________

dizajn: Klemen Tehovnik