DiRROS Data – informacijska podpora pri odgovornem ravnanju z raziskovalnimi podatki

Danes poslušamo komentar, ki sta ga pripravila Tea Romih in Miro Pušnik iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani. Osrednja tema je razvoj novih paradigem ravnanja z raziskovalnimi podatki.

Odprta znanost je s sprejemom skupne politike Evropskega raziskovalnega prostora (European Research Area) novembra 2021 postala osrednji gradnik znanstvenih politik v Evropski uniji pa tudi širše. Če smo v dosedanjih praksah odprte znanosti govorili večinoma o odprtih objavah, pa nove politike na tem področju zahtevajo odprtost praktično vseh rezultatov raziskav, vključno z raziskovalnimi podatki. Ključni cilj financerjev je, da se na tak način omogoči možnost ponovitve raziskav oziroma reproducibilnost ter da se ustvarjeni podatki lahko ponovno uporabijo za druge podobne raziskave.

Na prvi pogled se zdi, da je to tako z vidika raziskovalne integritete kot tudi z vsebinskega vidika v popolnem nasprotju s trenutno uveljavljenimi načeli znanstvenoraziskovalnega dela. Če pa te politike pogledamo podrobneje, lahko ugotovimo, da so financerji zahteve za odprto deljenje raziskovalnih podatkov podprli z natančnimi principi in navodili, kako lahko takšno deljenje raziskovalnih podatkov umestimo v obstoječe znanstvenoraziskovalne postopke in prakse. Govorimo o principih deljenja raziskav, ki jih označimo s kratico FAIR. Čeprav gre za zanimivo besedno igro – saj vemo, da je znanstvena integriteta tudi eno temeljnih načel znanstvenoraziskovalnega dela – pa gre pri akronimu FAIR za podroben opis metod priprave in deljenja raziskovalnih podatkov, da jih bodo drugi raziskovalci lahko ponovno uporabili. Govorimo o tem, da morajo podatki biti najdljivi oziroma findable. Podatki morajo biti tudi dostopni oziroma accessible, interoperabilni oziroma interoperable in ponovno uporabni oziroma reusable.

Pod plaščem na videz enostavne sheme principov FAIR pa se skriva kup podnačel, pravil, metod in drugih opravil, ki jih morajo raziskovalci poznati, da lahko svoje raziskovalne podatke bolj ali manj uspešno delijo. V prvi vrsti je pomembno vnaprejšnje načrtovanje tega procesa s pomočjo načrta za ravnanje z raziskovalnimi podatki, ki ga morajo raziskovalci pripraviti pred začetkom ustvarjanja podatkov, najpogosteje kot del metodologije raziskave. Drug pomemben vidik je izbira ustreznega, zaupanja vrednega repozitorija, v katerem bodo podatki shranjeni.

Pogosto raziskovalci svoje podatke shranjujejo kar v splošne institucionalne repozitorije, kot sta v Sloveniji na primer Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL) ali Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS). Vendar je lahko veliko učinkoviteje, če bolj ciljano izberemo tako imenovani področni repozitorij, ki je posvečen ožjemu znanstvenemu področju. Na primer, če družboslovne podatke arhiviramo v splošnem repozitoriju RUL, bodo ti podatki širši znanstveni skupnosti manj vidni, kot če jih arhiviramo v specializiranem področnem repozitoriju, kot je na primer Arhiv družboslovnih podatkov. Področni repozitoriji s svojimi metapodatkovnimi shemami in orodji za označevanje metapodatkov zagotavljajo tudi večjo interoperabilnost.

Pomembna je tudi licenca, s katero so podatki označeni. Licence morajo omogočiti ponovno uporabo podatkov. Vendarle pa ustrezna odprta licenca za deljenje raziskovalnih podatkov po načelih FAIR ni dovolj. Da bi lahko podatke ponovno uporabili, je pomemben natančen opis izvora podatkov oziroma njihove provenience. V tem opisu je treba navesti vse okoliščine nastanka podatkov, vključno z opisi uporabljene programske in strojne opreme. Še več, če sta programska in strojna oprema za ustvarjanje podatkov nastali v okviru raziskave, ju je treba odprto deliti. Skratka, odgovorno ravnanje z raziskovalnimi podatki od raziskovalcev terja poznavanje številnih novih veščin in opravil.

Decembra leta 2021 je začel veljati novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki v celoti povzema politike odprte znanosti Evropskega raziskovalnega prostora, še posebej politike Evropske komisije v programu Obzorje Evropa. Ko bo v kratkem sprejet še podzakonski akt o izvajanju praks odprte znanosti, bodo slovenski raziskovalci postavljeni pred dejstvo, da bodo morali odprto deliti svoje raziskovalne podatke.

Krovni financer slovenske znanosti, Vlada Republike Slovenije, se zaveda, da je problematika popolnega prehoda na odprto znanost povezana s tveganji, da bi prehitre spremembe raziskovalcem in javnim raziskovalnim organizacijam lahko povzročile težave predvsem pri obvladovanju veščin za odgovorno ravnanje z raziskovalnimi podatki po načelih FAIR. Zato bo z različnimi finančnimi instrumenti, kot so na primer Akcijski načrt Resolucije o raziskovalni, razvojni in inovacijski dejavnosti 2021–2030 in finančni mehanizmi iz Načrta za okrevanje in odpornost, zagotovila ustrezna finančna sredstva za prilagoditev javnih raziskovalnih organizacij za delovanje po načelih odprte znanosti. V tem okviru bodo sprejeti številni ukrepi. Še posebej pomembna je namera vzpostavitve podatkovnih skrbnikov, ki bodo lahko v prihodnosti prevzemali naloge svetovanja in podpore pri ravnanju z raziskovalnimi podatki.

Vendar vsi ti procesi običajno potekajo počasi in so naravnani dolgoročno. Zato se vse bolj uveljavlja tudi podpora pri ravnanju z raziskovalnimi podatki, ki jo izvajajo različne organizacije. Pogosto se v tej vlogi pojavljajo visokošolske in specialne knjižnice. Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK UL) se je tako lotila projekta sistematične podpore raziskovalcem pri ravnanju z raziskovalnimi podatki. Vzpostavila je spletno mesto DiRROS Data, dostopno na spletnem naslovu https://dirrosdata.ctk.uni-lj.si/. Spletno mesto DiRROS Data namreč predstavlja storitev repozitorija DiRROS, ki ga je vzpostavila CTK UL.

DiRROS Data je poleg priročnikov Arhiva družboslovnih podatkov pravzaprav eden prvih slovenskih splošnih priročnikov za ravnanje z raziskovalnimi podatki, ki obravnava različne vidike ravnanja s podatki. Raziskovalci se na tem spletnem mestu lahko seznanijo s politikami na področju odprte znanosti, temeljnimi načeli ravnanja po načelih FAIR, načrtovanjem ravnanja s podatki, oblikovanjem podatkov za deljenje, načeli odprtega licenciranja, oblikovanjem metapodatkov ter drugimi vidiki ravnanja z raziskovalnimi podatki. Omeniti je treba, da je na spletnem mestu DiRROS Data dostopna tudi prevedena in anotirana predloga načrta za ravnanje z raziskovalnimi podatki za projekte v okviru programa  Obzorje Evropa. Spletno mesto tudi zbira in diseminira informacije o novostih na področju odprte znanosti.

V CTK UL se zavedamo, da le spletna storitev ni dovolj. Spletno mesto DiRROS Data torej predstavlja le komplementarni vir informacij pri svetovalnem delu na področju odprte znanosti, ki ga v naši knjižnici opravljajo izkušeni informacijski specialisti. Omenili bi radi še eno pomembno podrobnost: glede na globalno naravnanost slovenskih raziskovalnih organizacij je DiRROS Data v celoti preveden v angleški jezik, kar po eni strani omogoča razumevanje vsebin tujim raziskovalcem v slovenskih raziskovalnih organizacijah, po drugi plati pa je spletno mesto dosegljivo in razumljivo tudi za uporabnike drugod po svetu.

Vir slike