Oblike učinkovitega preverjanja znanja v času, ko slednje ne more biti opravljeno v prostorih temu namenjenih institucij, predstavljajo podlago za neprekinjeno polemiko. Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je v preteklih mesecih naznanila, da bo vzgojno-izobraževalno delo v osnovnih in srednjih šolah organizirano v enem ocenjevalnem obdobju, kar v praksi pomeni nižje število pridobljenih ocen.

V izdanem poročilu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, krajše MIZŠ, pa je bilo izpuščeno univerzitetno izobraževanje, o katerem se odloča na ravni posameznih univerz, kar lahko pripišemo predvsem avtonomnosti akademske sfere. V današnji oddaji Pod katedrom osvetljujemo uveljavljeno univerzitetno prakso preverjanja znanja prek spleta kot tudi njene najbolj vprašljive in radikalne priredbe.



Večina fakultet je z začetkom izvajanja kolokvijev in izpitov svojim študentkam in študentom poslala navodila, v katerih opisujejo načine opravljanja izpita prek spletnih platform. Najpogostejša praksa je sočasna uporaba telefona, s katerim prek Zooma posameznik profesorju omogoči pregled svoje delovne površine, in opravljanje izpita na platformi exam.net.



Slednja je praktična predvsem z vidika preprečevanja prepisovanja snovi, saj uporabniku onemogoča odpiranje več spletnih zavihkov hkrati. V primeru naključnega zaprtja platforme je dostop do izpita neposredno onemogočen, za ponovni dostop pa mora študent zaprositi profesorja, pri čemer je od njegove dobre volje odvisno, ali bo osebi verjel, da za prekinitev izpita ni kriva sama, in ji posledično dovolil nadaljevati.



Problematična je tudi slaba internetna povezava, ki predstavlja enega izmed osrednjih razlogov za neopravičen padec izpita. Mnogi študentje imajo zaradi odročne lokacije bivanja ali preobremenjenega omrežja namreč oviran dostop do spleta. V sklopu ankete Študentske organizacije Slovenije je bilo ugotovljeno, da ima s spletno povezavo težave skoraj polovica vprašanih respondentov. Avtomatičen padec izpita zaradi tehničnih težav je torej absolutno sporen in predstavlja dodatno oviro pri doseganju uspešne zaključitve semestra v že tako oteženih izobraževalnih pogojih.



Nekatere fakultete so pri nadzoru študentk in študentov med opravljanjem izpitov dosegle prav posebne nivoje. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo morajo študentje pred opravljanjem izpita podpisati obrazec, v katerem potrjujejo, da bodo v prostoru sami, da ne bodo z nikomer komunicirali, da bodo med ustnim izpitom ves čas gledali v kamero in tako dalje. Obrazec podpisano osebo med drugim zavezuje k temu, da le-ta, citiramo: »med izpitom ne bo nosila pokrivala in bo svoje lase uredila tako, da bodo njeni uhlji vidni«. Konec citata. Polemiziranje, kako situacijo rešiti, če oseba nosi hijab ali kakšno drugo pokrivalo podobne sorte, ni zajeto v navodilih.



Pretirane prakse poseganja v posameznikovo zasebnost pri opravljanju izpitov so se poslužili tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko, krajše FRI. V začetku izpitnega obdobja so bili tamkajšnji študentje seznanjeni z eno stran dolgimi navodili, ki naslavljajo uporabo in postavitev dveh kamer – frontalne in hrbtne oziroma diagonalne kamere pod kotom 45 stopinj. Obe morata zagotavljati jasen pogled na monitor, tipkovnico, delovno površino in prostor pred študentom z zadostno mero osvetlitve.



Študentje so glede spornosti navodil kontaktirali dekanjo, čemur je sledil odgovor profesorjev, da naj bi navodila prejeli s strani Univerze v Ljubljani. V dneh po burnem odzivu študentov je sledil poziv prodekana Gašperja Fijavža, naslovljen na profesorice in profesorje, ki jih spodbuja k premisleku o smotrnosti in primernosti podanih navodil.



Kljub pozivu pa se je v sredo, 20. januarja, pri enem izmed predmetov ponovno pojavila zahteva po upoštevanju prej navedenih spornih navodil. Študentje in študentke so pojasnili, da mnogi izmed njih nimajo na voljo dveh kamer, stalno preverjanje delovanja opreme pa odvrača pozornost in moti miselni proces med opravljanjem izpitnih nalog.



Na FRI-ju so bili študentje sicer že v drugem semestru prejšnjega študijskega leta izpostavljeni vprašljivim okoliščinam preverjanja znanja, saj so izpite kljub epidemiološki situaciji opravljali na fakulteti. Pri tem so sicer bili upoštevani zakonski predpisi omejevanja širjenja virusa, vendar se sprašujemo, za kakšno ceno. Študentje in študentke so izpite namreč opravljali v odprtih garažnih prostorih fakultete, kamor so bile za potrebe izvajanja pisnega preverjanja premeščene šolske in celo gasilske klopi. V elektronskem sporočilu so študentje prejeli tudi simpatično pojasnilo, v katerem profesorica navaja, citiramo: »Tistim, ki pišete v garaži, priporočamo, da ste seznanjeni z vremensko napovedjo in se primerno oblečete - zna biti nekoliko vetrovno v kombinaciji s padavinami in sibirskim mrazom; upoštevajte tudi, da boste verjetno premočeni, že preden boste sploh prišli do izpitnega mesta. Če bo zelo vetrovno, bomo v garaži pole delili naknadno.« Konec citata.



V času, ko srž debat predstavlja olajševanje okoliščin, da se kljub omejeni dostopnosti do opreme in hitre internetne povezave med študenti ohranjajo enake možnosti, nekatere institucije delujejo kontraproduktivno. Možnosti prehoda iz izpitnega formata na sprotno ocenjevanje, pisanje seminarskih nalog ali ustno ocenjevanje so vsekakor relevantne in v večini primerov izvedljive, vendar pa končna odločitev glede preverjanja znanja pri predmetu najpogosteje pristane na profesorici ali profesorju samem.



Trenutno obdobje vnaša mero negotovosti tudi na področje univerzitetnega izobraževanja. Kljub oknu priložnosti prepisovanja snovi in drugih spornih praks, ki jih spletno preverjanje znanja ponuja, tako drastičen poseg v zasebnost študentov nikakor ne predstavlja rešitve. Skozi takšno organizacijo dela se namreč razgalja mera diskriminacije in ponovno poglabljanje neenakosti. Uvajanje alternativnih oblik preverjanja znanja bi študentkam in študentom omogočilo bolj zanesljive pogoje za pridobivanje ocen kot tudi bolj korektne, saj bi se začaranemu krogu potencialnega plonkanja in potrebi po nadzoru v celoti izognili.



O panoptičnih vzgibih nadzorovanja študentk in študentov je s pomočjo mentorice Maruše razmišljala vajenka Lori.