Zagreb, 7. junij 2016

Stanje na hrvaški izobraževalni sceni je vse prej kot idealno. Da bi jo natančneje opisali, bomo izpostavili tri dogodke, ki so v preteklih dneh, in to ne samo v izobraževalni sferi, odigrali pomembno vlogo. Potem ko je zaradi pritiska nacionalistične oblasti Boris Jokić, vodja strokovne skupine za reformo osnovnega in srednjega šolstva, odstopil, je prvič to isto reformo kurikuluma in tisto, ki so jo v večini pripravili učitelji iz osnovnih in srednjih šol, prišlo podpret 40. 000 ljudi. Ti so se prvi dan junija zbrali na protestu na glavnem mestnem trgu. Oblastem so sporočili, kar je nakazovalo že ime protesta, “Hrvaška zmore boljše”. Povedali so tudi, da v učilnicah ni prostora za strankarsko politiko. Sramotno je, da se na Hrvaškem otrok ne uči razmišljati, temveč se jih uči samo dejstev - meni javnost, vsi pa upamo, da se bo reforma šolstva nadaljevala.

Drugi dogodek je še bolj zanimiv. Potem ko je država zavlačevala z razpisom in objavo rezultatov za dodelitev državnih štipendij za študente iz socialno-ekonomsko ogroženih družin, se je zavleklo še samo izplačilo teh štipendij oziroma do njih sploh ni prišlo. To je spodbudilo dve študentki Dramske akademije, Espi Tomičić in Dorotejo Šušak, da sta pred Ministrstvom za znanost, izobraževanje in šport postavili šotor. Pridružili so se jima še drugi študentje in tako je pred ministrstvom dan in noč kampiralo približno deset študentov. Čeprav so štipendije začeli izplačevati že prvi dan protesta, študentke in študentje parkirišča pred ministrstvom niso zapustili, vse dokler minister ni obljubil, da bo naslednje leto razpis objavljen pravočasno ter da bodo štipendije izplačane v času akademskega leta, in ne šele poleti. Protest je trajal pet dni, zaključil pa se je s sporočilom, da so se študentke in študenti pred ministrstvo pripravljeni vrniti, če minister v prihajajočem letu obljub ne bo izpolnil.

Tretji dogodek, a ne manj pomemben: še vedno se ni končala borba študentov Filozofske fakultete v Zagrebu, ki nasprotujejo nameri svojega dekana, ki se zavzema za uvedbo skupnega dvopredmetnega študija s Katoliško bogoslužno fakulteto. Kljub temu, da so se zaposleni na fakulteti na plenumu izjasnili proti združitvi in da je bila izvedena anketa, v kateri se je pokazalo, da 70 % študentov nasprotuje skupnemu programu, dekan vztraja pri svojem. Svet fakultete kot skupnost, ki sprejema najpomembnejše odločitve na fakulteti in jo sestavljajo izvoljeni profesorji in študenti, predseduje pa jim dekan, slednjega več ne podpira. Glede na to, da dekan samovoljno prekinja razprave, ki niso v njegovo korist, so se na minulih sestankih spraševali, koliko jih je do zdaj že bilo organiziranih in nato samovoljno ukinjenih. Študentje in profesorji trdijo, da razprave in predhodni sestanki še zdaleč niso končani, saj dekan svetu ne dopušča izbire, da bi lahko izbrali prodekana študenta. Konca te zgodbe še zdaleč ni videti.

Ob vsem povedanem je jasno, da je hrvaška družba do vratu v dreku, kar se je pokazalo tudi na izobraževanju.

Za Radio Študent,

Denis Gaščić, aktivist in študent Filozofske fakultete v Zagrebu