Kam greš, jezikoslovka?

Kam greš, jezikoslovka?

Oddaja
1. 3. 2020 - 16.00

 

O večrealnosti in prihodnosti jezikoslovnih poklicev v Sloveniji

 

Vse je jezik,

Rečeš,

In mizo med nama zasedejo

Misli, ki ostajajo na koncu stavkov.

/.../

Kar rečem,

Je več kot beseda

In manj, kot sem jaz.

Rolete so spuščene,

Življenje z druge strani okna

Je tiho.

Še ta kozarec medu spijem,

Preden te poljubim;

Nobene besede več.

Jezik je tvoj zaveznik.

(Odlomek iz pesmi Strah pred jezikom Katje Perat, pesniška zbirka Najboljši so padli, 2011, Beletrina.)

 

Strahu pred jezikom, zlasti lastnim, naj v jezikoslovnih poklicih ne bi bilo. Pa je res tako? Kakšne razmere in pogoji dela ter posledično bivanja čakajo mlade diplomantke in diplomante prevajanja in tolmačenja ali tudi v prevodne smeri usmerjenih humanističnih študijev tujih jezikov in književnosti?

Izhajali bomo iz naših številnih izkušenj in lastne raziskave izpred treh let na vzorcu približno 300-tih prevajalk in prevajalcev, lanske raziskave, ki je zajemala približno 200 prevajalk in prevajalcev, in petih poglobljenih individualnih kvalitativnih intervjujev kolegice Benčina v okviru njene magistrske naloge. Na podlagi tega bomo poizkusili strnjeno ter jasno predstaviti poklic prevajalke, pogoje njenega dela in izzive oziroma naloge za njihovo izboljšanje. S tem pa so se pri pripravi Bele knjige o prevajanju leta 2019 poglobljeno ukvarjale tudi področne strokovnjakinje, kot so Zidar Forte, Pregelj in Mikolič Južnič.

Ženska slovnična oblika poklicne opredelitve - prevajalka - je izpostavljena, ker je prevajalsko delo izrazito feminizirano. Kar 78 odstotkov samozaposlenih prevajalcev je žensk. Statistični podatki iz leta 2018 kažejo, da je 60 odstotkov od skupaj 1815-ih samozaposlenih registriranih kot jezikoslovcev, torej da opravljajo samostojno dejavnost prevajalca, tolmača, lektorja, učitelja tujih jezikov ali drugo dejavnost znotraj področja jezikoslovja. Večinoma poklic prevajalke opravljajo visoko izobražene ženske, le tretjina pa jih je prevajalske oziroma tolmaške študijske smeri tudi študirala in uspešno zaključila. V poklicu prevajalke se tako poleg omenjenih znajdejo še diplomantke tujih jezikov, zlasti angleščine v kombinaciji s še enim tujim jezikom, ali kolegice z drugih humanističnih študijev, kot so literarne vede, umetnostna zgodovina, filozofija, politologija, kulturologija, zgodovina, arheologija in podobno.

K delu prevajalca uvrščamo takoimenovano splošno prevajanje v in iz različnih tujih jezikov v ciljni jezik v obliki pisnega prevajanja, književno in tehnično prevajanje ter multimedijsko prevajanje, pa tudi simultano ali konsekutivno tolmačenje ter sodno prevajanje. Kot multimedijsko prevajanje štejemo denimo sinhronizacijo, podnaslavljanje in prevajanje glasu pripovedovalca, angleško voice-over. V širši okvir jezikoslovnih poklicev pa sodita še lokalizacija, lektoriranje, uredniško delo, jezikovno svetovanje in drugo. Seveda ne gre zanemariti moških prevajalcev, so pa ti v manjšini.

Povečini neregulirana narava prevajalskega poklica, za opravljanje katerega uradno ni nujno potrebna formalna izobrazba, ne omogoča klasične redne zaposlitve, saj podjetja ali javne institucije zaposlujejo le manjši delež prevajalcev. Zato jih je večina samozaposlenih, kar pomeni, da imajo svoje espeje. Tako so prevajalke same svoje šefice, pa tudi vodje svojih jezikoslovnih oz. prevodnih projektov, računovodje, strokovnjakinje za marketing oziroma prodajalke, oglaševalke svoje dejavnosti. Dobra prevajalka mora pri svojem osnovnem poslanstvu, to je kar najboljši možni prenos besedila iz enega v drug, ciljni jezik, slediti bistvu prevoda. Ta pa se zaokroža v jezikovni natančnosti - to je slogovni in slovnični neoporečnosti, čim večji terminološko-pomenski enakovrednosti besedila ter ohranjanju pomena izvirnika. Ne gre pa spregledati niti dejstva, da prevajanje zajema tudi raziskovalno-terminološko ter kulturološko delo. Poleg tega pa je sama zadolžena še za pridobivanje, spremljanje in vodenje svojih naročnikov, za pogajanje glede cen svojih storitev, vodenje financ in drugo.

Četudi se samozaposlene prevajalke lahko pohvalijo s fleksibilnim delovnim in prostim časom, torej avtonomijo in prilagodljivostjo, ter z delom, ki jih izpopolnjuje in s pomočjo katerega ves čas pridobivajo nova znanja na raznolikih področjih, ostaja dejstvo, da so samozaposleni pri svojem delu na splošno pod večjim pritiskom, to pa zaradi večjega števila delovnih ur, dodatnega neplačanega dela, kratkoročnih naročil z vse krajšimi roki za vse večji obseg dela, vse večje cenovne tekme navzdol - dumpinga pri postavkah za opravljeno delo in negotovosti glede nadaljnjega poslovanja, saj si delo iščejo in urejajo sami. Približno 500 evrov mesečno morajo zaslužiti samo za to, da pokrijejo najnižje socialne, pokojninske in zdravstvene prispevke ter mesečno akontacijo dohodnine, ki jim jih nalaga status samostojne podjetnice.

Zaslužki niso veliki, zlasti zaradi vse večjega dumpinga pri prevajalskih tarifah in pogosto nerednih izplačil ali zamud pri honorarjih, tako da prevajalce pogosto uvrščamo v prekariat, novi prevladujoči delavski razred 21. stoletja. Prekarne delavke in delavci se soočajo s prekarnostjo, kar v danem kontekstu pomeni, da gre za negotovo in navadno slabše plačano delo samostojnih podjetnikov ter izplačila prek s.p.-jev, avtorskih in podjemnih pogodb in podobno. Status samozaposlenega ne predvideva zagotovljenega delovnega prostora, bolniških nadomestil, torej plačane bolniške odsotnosti ali dopusta, ne zagotavlja minimalne plače ali povrnjenih stroškov za malico in prevoz. S.p.-jevka mora sama najprej poskrbeti za dovolj dela in zaslužka, da si bo potem lahko privoščila počitek ali prosti čas brez dela v obliki nedela ali dopusta. Misliti pa mora, če si to seveda lahko privošči, še na določen varčevalni, rezervni finančni sklad za primere morebitne daljše bolniške odsotnosti z dela.

Zaradi narave prevajalskega dela samozaposlenih posameznic, ki je nekonsistentno v količini in razporejenosti ter delovnem prostoru in času, to pogosto rezultira v socialni izključenosti, izoliranosti in osamljenosti, stresu ali - še huje - delovni izgorelosti.  Povečini prevajalke delajo od doma iz katerega koli domačega prostora, ki postane njihova začasna pisarna - predstavljajte si mizo ali blazino z računalnikom in prevajalskimi orodji in programi na njem. Delajo v delovni in socialni izolaciji, kar jim posledično otežuje, če že ne pomembno omejuje usklajevanje prostega časa z delovnim, ločevanje službenega in zasebnega življenja ter načrtovanje družine ali večjih investicij. Onemogoča tudi načrtovanje aktivnega počitka brez skrbi za to, da dobijo dovolj naročil in zaslužka.

Verjetno lahko posplošimo in sklenemo, da gre pri vsem skupaj v veliki meri za splošno nepoznavanje zahtevnega in kompleksnega prevajalskega delovnega procesa oziroma strokovnega delovnega področja v celoti.

Podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, krajše OECD, iz leta 2014 kažejo, da je Slovenija po odstotku samozaposlenih v zgornji polovici njenih držav članic. Tudi v raziskavi Soglasnika se je potrdilo, da je v Sloveniji med anketiranimi kar 56 odstotkov prevajalcev samozaposlenih in da ima le 9 odstotkov anketiranih sklenjeno redno delovno razmerje.

Navkljub dejstvu, da prevajalstvo na eni strani predstavlja enega najstarejših poklicev, na drugi strani pa gre zaradi globalizacije, mednarodnega sodelovanja in povezovanja ter tehnološkega napredka za najhitreje rastočo podjetno dejavnost, je med prevajalci samimi in tudi v stroki v zadnjem času vse več govora o prekarizaciji poklica, o pomanjkanju dostojnih delovnih mest in o nizkih tarifah za prevajalske storitve.

Vrste prevajalcev se med seboj zelo razlikujejo, različna so tudi okolja, v katerih delujejo, povsod pa lahko rečemo, da tako med prevajalci samimi kot med strokovnjaki prevladuje mnenje, da bi bilo potrebno status in položaj prevajalcev bolje urediti. To zelo dobro kažejo tudi izsledki iz Bele knjige o prevajanju iz leta 2019, pri pripravi katere so se povezali številni slovenski jezikovni strokovnjaki in strokovnjakinje iz različnih stanovskih organizacij in društev.

Če izpostavimo le najbolj pereče problemske sklope za ureditev področja: urediti bi bilo potrebno status samostojnega podjetnika za primere jezikoslovnih poklicev, regulacijo poklica z njegovo stanovsko ureditvijo, ustanoviti prevajalski sindikat ali zbornico, vzpostaviti register prevajalcev, doseči zakonsko preprečevanje dumpinga; v enem - doseči celostno zaščito prevajalskega poklica in njegovega področja dela.

Morda ne vsega naenkrat, dovolj bi bilo že, če bi dosegli preprečitev dumpinga pri prevajalskih tarifah pri javnih naročilih, pri katerih je edino merilo za izbor še vedno velikokrat izključno cena. Ali če bi uspeli vzpostaviti register prevajalcev, ki bi zagotavljal kvalitetne strokovnjake za kvalitetno storitev po dostojnih cenah za človeka dostojno življenje. Tako znotraj službenega vsakdana, denimo v obliki povračila za bolniško odsotnost, dopust, malico, prevoz, kot tudi izven njega, na primer kot plačan dopust, omogočanje brezskrbnega prostega časa, skrbi za družino in vložka v večje vsakdanje bivanjske investicije, kot sta avto ali stanovanje.

Ena od možnosti za to je zagotovo v povezovanju in sodelovanju prevajalcev ter jezikoslovcev samih. V Soglasniku smo se pred zdaj že skoraj šestimi leti, leta 2014 združili jezikoslovci različnih profilov, od prevajalcev, tolmačev in lektorjev do učiteljev tujih jezikov, ter osnovali jezikovno zadrugo, prvo in edino te vrste pri nas. Zadruga deluje kot platforma za ponudbo naših storitev na trgu. Omogoča nam projektni servis - vodenje in obdelavo naročil, finančno in računovodsko zaledje ter promocijo naših storitev. Zagovarjamo zadružne vrednote solidarnosti, skupnostnega dela, enakovrednega lastništva in deljenja dobička, skratka: pošteno plačilo za pošteno delo. Naš dolgoročni cilj je iz producentske zadruge postopoma preiti v delavsko in zagotoviti čim več stabilnih in človeka vrednih, dostojnih delovnih mest za jezikoslovke in jezikoslovce, združene v zadrugi.

Vsi imamo pravico do dostojnega življenja na račun dostojnega dela, za katerega pa se moramo posamično in sistemsko žal ves čas boriti sami.

Zdaj veš, kaj te čaka, draga jezikoslovka, zato - drzni si in iztegni svoj jezik že danes ali najkasneje jutri! 

 

Komentar so prispevali člani in članice Jezikovne zadruge Soglasnik.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.