Kateri je materni jezik gluhih?

Kateri je materni jezik gluhih?

Oddaja
31. 10. 2018 - 14.00

Današnji komentar je pripravila Špela Uršič Andres, pedagoginja in tolmačka znakovnega jezika.

________________________________________________________________________

"Z znakovnim jezikom smo vsi vključeni!" Pod tem geslom je skupnost gluhih oseb po vsem svetu letos praznovala mednarodni dan gluhih, ki smo ga obeležili v mesecu septembru. Dolgoročni cilj je večja vključenost gluhih oseb v družbi. Dejstvo namreč je, da gluhota predstavlja nevidno invalidnost, gluhi pa v slišečem svetu pogosto ostanejo neslišani in nerazumljeni. Ob tem se postavljata dve vprašanji. Čemu je temu tako in kaj storiti, da se bodo počutili kot enakovredni člani družbe, ki ne bo ločevala med svetom gluhih in svetom slišečih?

V Sloveniji živi približno 1500 gluhih oseb, od tega jih 1000 uporablja slovenski znakovni jezik. To je njihov materni jezik, ki je svoje mesto v slovenski zakonodaji dobil komaj leta 2002. Pred tem je bila njegova uporaba pogosto prepovedana, zapisi celo poročajo, da so imeli gluhi učenci v šoli roke zvezane na hrbtu. Strokovnjaki so namreč poudarjali, da se bodo gluhi z uporabo govorjenega jezika in branja z ustnic lažje vključili v družbo, hkrati pa preko uporabe znakovnega jezika ne bodo pokazali svoje drugačnosti.

Posledice takšnega razmišljanja in prakse se žalostno pokažejo v izobrazbeni strukturi gluhe populacije. 32 % ima končano le osnovno šolo, 57 % poklicno šolo, 10 % srednjo strokovno šolo, le 1 % pa ima doseženo višjo oziroma visoko izobrazbo. Tako gluhi ostajajo najslabše izobraženi invalidi v Sloveniji. Danes je stanje v šolah boljše, a daleč od idealnega. V Sloveniji imamo tri vzgojno-izobraževalne zavode za gluhe, vendar se ti večinoma vključujejo v slišeče šole. Tolmači z njimi niso pri vseh urah, zato so mnogokrat prepuščeni branju z ustnic in prepisovanju zapiskov. Opisana integracija se ni izkazala za najboljšo rešitev, saj smo ob tem pozabili na pomemben segment: materni jezik. V slišeči šoli se gluhi srečujejo s slovenskim jezikom, ki je zanje tuj jezik. Ob tem pa smo kot družba popolnoma pozabili na učenje njihovega maternega jezika. Gluhi otroci gluhih staršev se znakovnega jezika naučijo v domačem krogu ter drug od drugega. Ob vključitvi  v redno šolo se približno štiri ure na teden učijo slovenskega jezika, svojega maternega jezika pa ne. Ker je takšna praksa diskriminatorna in nesprejemljiva, je čas za spremembe. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije bo 14. novembra, na dan slovenskega znakovnega jezika, v državni zbor vložila predlog za spremembo Ustave. Želimo si, da bi bil znakovni jezik opredeljen v Ustavi, saj bi iz tega izhajala obveznost države poskrbeti za razvoj in izobraževanje gluhih v znakovnem jeziku.

A gluhi se s problemi ne srečujejo le v osnovni in srednji šoli, saj je tudi stanje na fakultetah skrb vzbujajoče. Skladno z zakonodajo ima gluha oseba pravico uporabljati znakovni jezik v vseh postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih služb in javnih pooblastil. Poleg tega jim pripada 30 ur tolmačenja po lastni izbiri, ki ga plača država. V praksi to pomeni, da gluha oseba na začetku leta pridobi 30 vavčerjev, ki jih lahko porabi skozi celotno leto. Ta številka se v primeru gluhe osebe, ki ima status dijaka ali študenta, zviša na 100 vavčerjev. Iz zapisanega je razvidno, da so fakultete dolžne zagotoviti in plačati tolmača oziroma gluhemu študentu omogočiti spremljanje predavanj in vaj na način, ki je zanj sprejemljiv. Študent pa vavčerje, ki mu pripadajo, porabi po lastni presoji, vendar ne za plačilo tolmača v študijskem procesu. Žal so si v preteklosti fakultete zakonodajo razlagale po svoje in zavračale plačilo dela tolmačev. Zato so gluhi v nekaj mesecih porabili vse svoje vavčerje ter nato obiskovali predavanja sami. Sedeli so v predavalnici ter opazovali predavatelja, ki je med govorjenjem hodil po prostoru in jim vsakih nekaj trenutkov obrnil hrbet. Takšno prakso je leta 2015 prekinila sodba Vrhovnega sodišča, ki je poudarila vlogo fakultet pri zagotavljanju in plačevanju tolmačev. Sodba je bila zgodovinskega pomena in tolmači verjamemo, da se bodo gluhi v prihodnje lažje odločili za nadaljevanje izobraževanja.

Kratek prikaz problematike gluhih v izobraževanju kliče k spremembam. Čas je, da kot družba stopimo skupaj. Spoštujmo njihov jezik in kulturo, saj kot jezikovna manjšina bogatijo naš prostor. Zavedajmo se, da znakovni jezik več kot tisočim sodržavljanom predstavlja materni jezik, zato si zasluži naziv uradnega jezika v Republiki Sloveniji. Naj država ne bo bolj gluha od gluhih ter naj prisluhne njihovim potrebam!

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness