V zadnjem času je bilo že veliko napisanega o višanju cen vrtcev, vsakih nekaj dni pa se v medijih pojavi novica o še kakšnem mestu, ki bo cene vrtcev višalo. V javnosti se je omenjeno višanje povezovalo predvsem z višanjem plač pomočnic_kov vzgojiteljic_ev. 

Minister Mesec je 6. februarja na tiskovni konferenci povezavo med višanjem plač in cen vrtcev zanikal in povedal: »Jaz se osebno strinjam s tem, da bi moral biti vrtec v Sloveniji zastonj, ampak preden lahko kaj takega damo na mizo, je treba pogledati številke«. V nadaljevanju je dodal, da približno 60 odstotkov cen vrtcev trenutno že plačujejo občine in država. Vsaj sam sem to misel prepoznal kot poskus opravičevanja dela, ki ga opravi »radodarna« država, ko staršem otrok že zdaj plača domnevno visok del cene vrtcev iz svojega žepa. Ministrovo misel bi lahko kratko malo povzeli s pasivizirajočim geslom »saj vem, pa vendar«, ki vzdržuje obstoječe stanje. 

Preprečevanje negativnih razlik med državljani – torej tudi otroki v vrtcu (!) – je zagotovo eden od pokazateljev socialne države in kakovostne predšolske vzgoje. Če cena vrtca predstavlja kakršnokoli, še tako posredno oviro za kakovostno učenje in razvoj otroka ali pa je njena višina vzrok, da starši svojih otrok v vrtce ne vpišejo, lahko govorimo o nižanju kakovosti predšolske vzgoje pri nas. 

S 1. marcem so se dvignili socialni transferji, sem lahko prištejemo tudi uskladitev otroških dodatkov s siceršnjo inflacijo cen v državi – kar minister Mesec vidi kot skrb države za vzgojo otrok – a navkljub temu bo v nadaljevanju nujno pozorno spremljati delo vlade. S sporočili »saj vem, pa vendar« ta vzdržuje obstoječi sistem oziroma z višanjem položnic za vrtce neenakosti celo poglablja, namesto da bi sistem spreminjala v smer obljubljene solidarne prihodnosti, v smer brezplačne vzgoje in izobraževanja.

Zakaj je kakovostna predšolska vzgoja v vrtcu tako zelo pomembna? 

Negativne razlike v učenju in razvoju dojenčkov, malčkov in otrok v zgodnjem otroštvu lahko v veliki meri presežemo s kakovostnimi programi vrtcev, ki ponujajo bogato simbolno okolje in kakovostne socialne interakcije. Z njihovo pomočjo lahko otroci kompenzirajo različne primanjkljaje, posledično pa so otroci iz manj spodbudnega družinskega okolja, ki so obiskovali vrtce, intelektualno, govorno in socialno bolj razviti od tistih, ki vanje niso bili vključeni, in še bi lahko naštevali.

Kakovostno delovanje vrtca usmerjajo tudi načela, ki bi jih pristojna ministra Mesec in Felda ter vlada morali upoštevati. Dve od teh sta načelo demokratičnosti in pluralizma ter načelo vključujoče obravnave otrok iz različnih robnih skupin. Prvo narekuje, da mora država vsem staršem zagotoviti možnost vključitve njihovega otroka v enega izmed programov predšolske vzgoje v javnih vrtcih. Starši pa imajo tudi pravico do izbire programa, ki je v skladu z njihovimi in otrokovimi interesi ter potrebami. Drugo pa, da vrtec ustvarja možnosti za zmanjševanje neugodnih dejavnikov okolja, ki so povezani z otrokovim učenjem in razvojem. V ta namen uveljavlja sistemske in institucionalne politike in ukrepe – gre za politike pozitivne diskriminacije – ter diferencirane vzgojne pristope, s katerimi zmanjšuje neenake izhodiščne položaje ter omogoča optimalen razvoj ter uspešno vključevanje v šolski sistem vsem otrokom, ne glede na izobrazbo njihovih staršev ter njihov socialno-ekonomski položaj /…/.

V primeru podražitve vrtcev  – sploh če gre za otroke s slabšim socialno-ekonomskim ozadjem – se vlada in pristojni ministri oddaljujejo od zapisanih načel in usmeritev za kakovostno predšolsko vzgojo. Delujejo v nasprotju s koalicijskimi zavezami in v nasprotju s solidarno prihodnostjo, o kateri govorijo.

Pokomentiral Jaka Klun, pedagog.

Vir slike: WIkimedia Commons