Prispevki Radia Študent o CEU:

Nedobrodošel doma: http://radiostudent.si/politika/offsajd/nedobrodo%C5%A1el-doma

Centralnoevropski pritiski: http://radiostudent.si/univerza/kaj-pa-univerza/centralnoevropski-priti…

FB event: https://www.facebook.com/events/186722331842827/

Podporo se lahko izrazi preko emaila ali Facebooka:"Please share your event page and other promotional materials with us by sending us a message through Facebook or by emailing us at @email"

V torek, 4. aprila 2017, je madžarski parlament po skrajšanem zakonodajnem postopku ter brez posvetovanja z znanstveno sfero in poglobljene javne razprave sprejel amandmaje k zakonu o visokem šolstvu, ki Srednjeevropski univerzi onemogočajo nadaljnje delovanje na Madžarskem. Ravnanje madžarskih oblasti sta ostro obsodili domača in mednarodna akademska javnost ter številne najvišje politične institucije v Evropi. 

Slovenski študenti_ke in alumni CEU smo oblikovali skupno izjavo vseh sedanjih ter nekdanjih študentk_ov, sodelavcev_k in prijateljic_ev CEU, ki jo lahko najdete v celoti spodaj.

 

Poziv k podpori Srednjeevropske univerze – CEU

Nekdanji in sedanji slovenski študentke in študentje, predavatelji in sodelavci CEU bi radi javnost opozorili na izjemen pomen in akademsko odličnost te ustanove ter izpostavili grobost napada nanjo. Vabimo vas, da nas v tej pobudi podprete in s tem prispevate k ohranitvi njenega delovanja.V torek, 4. aprila 2017, je madžarski parlament po skrajšanem zakonodajnem postopku, namenjenem varovanju interesov nacionalne varnosti in obrambe, ter brez posvetovanja z znanstveno sfero in vsakršne javne razprave sprejel amandmaje k zakonu o visokem šolstvu, ki CEU v Budimpešti onemogočajo nadaljnje delovanje. Nerazumni in neživljenjski pogoji, ki jih postavlja nova zakonodaja, univerzi preprečujejo nadaljevanje raziskovalnega in izobraževalnega dela. Menimo, da so te zakonodajne spremembe nelegitimen poseg v akademsko svobodo, ki nima precedensa v Evropi po padcu berlinskega zidu. Do enakega zaključka so prišle najuglednejše znanstvene ustanove po vsem svetu. Amandmaje so zavrnile Madžarska akademija znanosti in skoraj vse relevantne akademije v Evropi in drugod, vključno s krovnima organizacijama ALLEA – All European Academies in EUA – European University Association. Proti zakonu je protestiralo 20 Nobelovih nagrajencev, nekdanji generalni sekretar OZN Anan, najpomembnejše ameriške in evropske univerze ter mnogi drugi. Nestrinjanje z amandmaji je izrazila tudi večdesettisočglava množica na štirih protestih v Budimpešti, ki so jih iniciirali študentje madžarskih univerz. Ravno tako so amandmaje obsodile številne najvišje politične institucije v EU, vključno s predstavniki Evropske komisije in predsednikom Zvezne republike Nemčije. Obstoj CEU je vprašanje, ki presega notranje zadeve ene države. »Lex CEU« je v očitnem nasprotju z načeli, na katerih temelji Evropska unija. Je precedens, ki sporoča, da je akademska svoboda v EU odvisna od politične volje trenutne oblasti v posameznih državah članicah.

CEU je mednarodna zasebna univerza, ki od leta 1991 domuje v Budimpešti. Deluje v angleškem jeziku in je akreditirana tako na Madžarskem kot v ameriški zvezni državi New York. Namenjena je predvsem podiplomskemu izobraževanju na področju družboslovja, humanistike in pravnih ved, matematike ter okoljske znanosti. Šteje okoli 1.400 študentov iz 100 držav in zaposluje skoraj 400 predavateljev, ki jim je na voljo izjemno kakovostna študijska infrastruktura. CEU so na začetku demokratične tranzicije zasnovali nekdanji disidentski razumniki kot univerzo po anglosaškem vzoru, namenjeno modernizaciji visokošolskega izobraževanja in promociji vrednot akademske svobode, pluralizma, odprte družbe, demokracije in kritične misli v državah nekdanjega vzhodnega bloka. V zadnjem desetletju se je vpliv univerze razširil izven prvotnih regionalnih okvirov. Podobno kot EUI – European University Institute iz Firenc, s katero že desetletja tesno sodeluje, je CEU namenjena preseganju nacionalnih pregrad na področju znanosti in raziskovanja. CEU je neprofitna ustanova. V skladu z običajnim modelom zasebnih univerz v anglosaškem svetu se financira iz posebnega donatorskega sklada – endowment –, ki omogoča nemoten in od države neodvisen način financiranja, brezplačen študij za večino študentov in sistem štipendiranja za doktorske študente. Program je intenziven, od študentov in profesorjev zahteva veliko naporov ter hkrati ponuja možnost, da razvijajo sposobnosti zahtevnega akademskega raziskovanja. Na njej je diplomiralo več kot 14.000 študentov in študentk, ki zasedajo ugledna mesta v znanosti, gospodarstvu, pravu, politiki in v nevladnem sektorju širom po svetu, tudi v Sloveniji.

Vrhunskost CEU potrjujejo številne mednarodne lestvice. Na svojih področjih je med najvišje rangiranimi na svetu, med »mladimi« univerzami, ustanovljenimi v zadnjih 50 letih, pa se uvršča med 40 najboljših. Njena poslovna šola je najboljša v Srednji Evropi. Danes je CEU srednje-vzhodnoevropska znanstvena in izobraževalna institucija, ki je verjetno najbolje integrirana v mednarodne raziskovalne tokove. Je nepogrešljiva platforma pri mednarodnem uveljavljanju znanstvenikov iz regije, vključno s Slovenijo. Mreža, ki jo je vzpostavila v 25 letih obstoja, je poleg tega ključni vzvod, ki znanstvenikom iz Srednje in Vzhodne Evrope omogoča uspešno konkuriranje na evropskih in mednarodnih razpisih. Številna evropska mesta od Dunaja do Vilne so se ponudila, da sprejmejo CEU, kar kaže na veliko solidarnost in interes po ohranjanju njenega nadaljnjega delovanja. Kljub temu je nujno zagotoviti obstoj CEU v Budimpešti, kjer je vključena v mrežo povezanih institucij, med katerimi velja omeniti zlasti Open Society Archives. CEU je bila zasnovana za študije tranzicijskih držav, zato s svojo raziskovalno dejavnostjo aktivno prispeva k boljšemu razumevanju specifičnih vprašanj, povezanih s slovensko stvarnostjo. Omogoča vključevanje Slovencev v mednarodno akademsko sfero in pomembno mreženje. Njeno zaprtje ali selitev izven regije bi imela negativne učinke v Sloveniji. Zato je nujno, da se slovenska znanstvena sfera in javnost odločno zavzameta za njen obstoj. Pomen CEU močno presega nacionalni značaj in njen obstanek je v ključnem interesu srednjeevropske – torej tudi slovenske – znanosti, družbe in gospodarstva.

 

Dosedanji pravni status CEU je povsem primerljiv s stotino podobnih mednarodnih izobraževalnih ustanov po svetu in je v skladu s priporočili OECD. Narava zakonskih dopolnil, spreminjajoče se izjave oblasti glede njihovega smotra, zlasti pa način, na katerega so bila sprejeta, napeljujejo k nedvoumnemu zaključku, da gre za napad na akademsko svobodo iz dnevnopolitičnih razlogov. Zato pozivamo vse ljudi dobre volje, zlasti pa znanstvenike, raziskovalce, gospodarstvenike, izobražence, pedagoge, književnike, novinarje, nosilce javnih funkcij in druge javne osebnosti, da s podpisom te izjave zahtevajo spoštovanje znanstvene in akademske svobode v EU. Vabimo vas tudi, da se nam danes, 17. aprila, pridružite pri globalni akciji solidarnosti in na vseh primernih forumih ter z vsemi legitimnimi sredstvi zahtevate preklic zakonodaje, ki Srednjeevropski univerzi onemogoča nadaljevanje dragocenega dela, ki je v zadnjih 26 letih pripomoglo k dvigu kakovosti znanosti in visokošolskega izobraževanja v srednje- in vzhodnoevropski regiji.

 

Izjava o podpori delovanju Srednjeevropske univerze

»Spodaj podpisani izražamo zaskrbljenost nad zakonodajnimi spremembami in podpiramo nadaljnje delovanje Srednjeevropske univerze, CEU, v Budimpešti. Pristojne pozivamo, da v skladu s temeljnimi vrednotami, na katerih sloni projekt evropske integracije in ki so države Srednje Evrope vodile k prehodu v demokratično ureditev, storijo vse za zagotovitev akademske svobode v vseh državah članicah.«

 

Nekdanje in trenutne študentke in študentje

Aleš Vidmar (POLS 2004)

Alen Novalija  (HIST 2009)

Alenka Švab (SOCI 1995)

Alenka Valher (Business School)

dr. Ana Marija Sobočan (GENS 2005)

Anja Koletnik (GENS 2014)

Anja Šter  (NATI 2011)

Borut Mekina (IRES 2001)

Darja Boršič (ECON 2000)

Dominik Derenčin  (IRES, Doktorski kandidat)

dr. Igor Guardianchich (POLS Postdoc fellow 2013) Inna Novalija (ECON 2007)

Jasmina Jakomin (SOCI 2006) dr. Jasminka Dedić (LEGS 2002)

dr. Jovana Mihajlović Trbovc (NATI 2009) dr. Julija Sardelić (NATI 2011)

dr. Jurij Toplak (LEGS 2000) dr. Karmen Marguč (PHIL 2010) dr. Katarina Keber (HIST 1999)

Luka Lisjak Gabrijelčič (HIST, Doktorski kandidat) dr. Maja Malec (PHIL 2010)

Maja Skalar (LEGS 2011)

Marko Kirn (LEGS 2001)

Maruša Gortnar (GENS 2002) 

dr. Matej Makarovič (SOCI 1995) 

dr. Matjaž Bizjak (MEDS 2000) 

dr. Matjaž Vesel (MEDS 1994)

Mojca Križnar (IRES 1997) 

Mojca Žgeč (ENVIR 2004)

Oskar Mulej (HIST, Doktorski kandidat) Pavle Flere (LEGS 2004)

dr. Peter Stanković (SOCI 1995) Roman Vogrinc (HIST 1995) Samo Bohak (NATI 2011)

dr. Sašo Jerše (HIST 1999) Suzana Saptefrati (GENS 2001)

Tamara Žerjav (GENS 2012) dr. Tanja Mastnak (1995)

Tomaž Ivešić (HIST 2016)

Tomaž Potočnik (HIST, magistrski študent) dr. Urša Mavrič (PHIL 2013)

dr. Veronika Bajt (SOCI 1999) dr. Živa Humer (GENS 2004)

 

Predavateljice in predavatelji 

red. prof. dr. Milica Antić Gaber 

izr. prof. dr. dr. Vlasta Jalušič 

red. prof. dr. dr. Matevž Tomšič

 

Podporniki

izr. prof. dr. Matej Avbelj 

doc. dr. Bojan Balkovec 

dr. Miha Brejc

mag. Nataša Briški 

dr. Jože Dežman

izr. prof. dr. Mladen Dolar 

prof. dr. Sergej Flere

dr. Pavel Gantar

Gregor Golobič

red. prof. ddr. Igor Grdina

Drago Jančar

doc. dr. Nikolai Jeffs 

doc. dr. Miran Jus

izr. prof. dr. Zdravko Kobe

prof. dr. Andreja Kocijančič 

dr. Gorazd Kocijančič

dr. Neža Kogovšek Šalamon 

red. prof. dr. Krištof Jacek Kozak 

dr. Tatjana Kozjek

red. prof. dr. Roman Kuhar

 doc. dr. Miran Lavrič

izr. prof. dr. Jernej Letnar Černič

 red. prof. dr. Oto Luthar

red. prof. dr. Olga Markič

 red. prof. dr. Igor Masten

 doc. dr. Aleš Maver

Miha Mazzini

dr. Jernej Mlekuž

izr. prof. dr. Janez Mlinar

 dr. Gregor Moder

red. prof. dr. Boris A. Novak

 mag. Brankica Petković

doc. dr. Maja Petrović-Šteger

 doc. dr. Mojca Pajnik

red. prof. dr. Jernej Pikalo

 Renato Podbersič ml.

izr. prof. dr. Igor Pribac

 Alenka Puhar

prof. dr. Dimitrij Rupel 

prof. dr. Renata Salecl

izr. prof. dr. Vasilka Sancin 

dr. Ana Slavec

Lilijana Stepančič

 prof. dr. Jure Stojan

red. prof. dr. Ivan Svetlik

Majda Širca 

dr. Kaja Širok

 Jožef Školč

izr. prof. dr. Gregor Tomc

 prof. dr. Žiga Turk

red. prof. dr. Marko Uršič

Žiga Vavpotič

red. prof. dr. Marta Verginella

 dr. Peter Verovšek

dr. Gregor Virant

prf. dr. Peter Vodopivec

 mag. Marko Voljč

red. prof. dr. Franci Zore

 red. prof. dr. Igor Ž. Žagar

 prof. dr. Slavoj Žižek