Študentska organizacija Univerze v Mariboru ali krajše ŠOUM, ki je bila ustanovljena leta 1959, je stanovska skupnost študentov mariborske univerze. Sodeč po zapisu na uradni spletni strani, je osnovno poslanstvo ŠOUM-a, da kot študentov vredna organizacija z razvejano strukturo študentskih interesnih dejavnosti in vodenjem študentske politike celostno zadovoljuje potrebe študentov. V pričujočem prispevku bomo preverili, v kolikšni meri in če sploh ŠOUM izpolnjuje te svoje plemenite cilje.

Posvetimo se najprej delu, ki se nanaša na razvejano strukturo študentskih interesnih dejavnosti. Na ŠOUM-u se radi pohvalijo, da na leto izpeljejo več kot 100 dogodkov. Glede na samo številčnost dogodkov bi lahko marsikdo sklepal, da ti pokrijejo skorajda vse tematike, ki zadevajo in težijo današnje študentke in študentke na Univerzi v Mariboru. Pa poglejmo, če je res tako.

Prvi dogodek, za katerega izvemo, če te dni odpremo spletno stran ŠOUM-a ali pa se sprehodimo mimo njihovih prostorov, je delavnica Majde Dodevske s naslovom “Osnove marketinga za startupe”. Na tej delavnici naj bi bodoči mladi podjetniki izvedeli, kako se s svojim produktom pozicioniraš na trgu ter kako se lotiš cenovne politike. Ali z drugimi besedami - gre za uvajanje v izkoriščevalski in z vidika narodnega gospodarstva nevzdržen model hiperinflacije ustanavljanja novih in novih poslovnih subjektov, ki si med sabo konkurirajo in tako skupaj bijejo bitko do dna.  

Naslednji dogodek, ki ga na ŠOUM-u uvrščajo v svojo razvejano strukturo študentskih interesnih dejavnosti, pozna skoraj vsaka študentka in študent v Mariboru. Gre seveda za Lampiončke. Ta dogodek, ki velja za največjo študentsko čago, je razdeljen na dva dela. Popoldan se lahko študentje merijo v peki čevapčičev in ostalih dobrot z žara ali pa tekmujejo v kakšni od drugih iger, večerni del pa je rezerviran za različne glasbene izvajalce, ki nastopajo na odrih pred Mariborskim otokom. V to isto kategorijo dogodkov pa sodijo tudi Božično-novoletno rajanje, Scufan torek, Martinovanje ŠOUM, Brucovanje ŠOUM ter Kostanjev žur. Gre za dogodke, ki sami po sebi niti ne bi bili pretirano sporni, če seveda ne bi tvorili glavnine ŠOUM-ovih aktivnosti in prispevali k vse večji komercializaciji glasbene scene pri nas.

Ena izmed medijsko najbolj pokritih aktivnosti pa je Dan ŠOUM. V teoriji gre pri tem projektu za informativno in poglobljeno predstavitev ŠOUM-a študentkam in študentom ter širši javnosti. Dejansko pa gre za novinarsko konferenco, polno samohvale različnih funkcionarjev, s ciljem reprodukcije obstoječega stanja v študentskem organiziranju. Namesto nagovarjanja dejanskih problemov, s katerimi se sooča študentska populacija, pa odgovorni na ŠOUM-u ta dan raje izkoristijo za različne foto termine. Tako celo sami kot edini omembe vreden dosežek Dneva ŠOUM 2016 izpostavijo postavitev največjega štajerskega logotipa s pomočjo študentov. Nabor dejavnosti, s katerimi v ŠOUM-u še dodatno sledijo svojemu dejanskemu poslanstvu: reprodukciji za večino ljudi škodljivih obstoječih razmer v študentskem organiziranju in širše v družbi, pa še dodatno podkrepijo z mnogimi aktivnostmi Oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje. Ta namreč največ svoje energije in časa namenja projektom, kot so: Tečaj Linkedln, Tečaj poslovnega bontona, Od življenjepisa do zaposlitve, Tečaj retorike in javnega nastopanja in Start-up dvodnevni program.

Navkljub pozornemu pregledu vseh aktivnosti ŠOUM-a med njimi nismo zasledili prav nobene, ki bi se posvečala tematikam delavskih pravic, sindikalizma, zadružništva ali pa alternativnih praks v umetnosti. Dogodki, ki bi se osredotočali na te teme, bi pripomogli k razvoju kritične misli in k večanju solidarnosti med mladimi. To bi pa gotovo imelo pozitiven vpliv na položaj študentk in študentov na univerzi in širše. Popoln izostanek slednjih in množica dejavnosti, posvečenih osebnostni rasti in pospeševanju podjetništva, kaže na jasno neoliberalno ideološko usmeritev ŠOUM-a. Hkrati pa nam je ta kratka analiza pokazala tudi, da omenjena organizacija ne izpolnjuje enega svojih osnovnih poslanstev. Ne zagotavlja namreč razvejane strukture študentskih interesnih dejavnosti, ki bi celostno zadovoljevale potrebe študentk in študentov na Univerzi v Mariboru.

Drugi del našega prispevka pa bomo namenili tezi, ki prav tako izhaja iz osnovnega poslanstva te študentske organizacije. In sicer, da je ŠOUM študentov vredna organizacija, ki z vodenjem študentske politike znova celostno zadovoljuje potrebe študentov. To bi lahko enostavneje pomenilo, da je ŠOUM odprta, vključujoča in demokratična organizacija, katere ključni cilj je neomajno zastopanje interesov študentk in študentov. Pa poglejmo, ali teza tudi zares drži vodo.

Posvetimo se najprej delu o odprtosti in demokratičnosti. Čeprav vemo, da omogočanje konvencionalne politične udeležbe ne more biti edini in celo ne najpomembnejši vidik, s katerim ocenjujemo raven demokratičnosti posamezne organizacije, pa nam že položaj na tem področju daje slutiti, da stopnja demokracije v ŠOUM-u ni kaj prida visoka. Volitve poslancev študentskega zbora ŠOUM tako ne potekajo na posameznih fakultetah Univerze v Mariboru, temveč samo na enem volišču, in sicer na sedežu ŠOUM-a na Štuku. Še hujši primer kršitev demokratičnih standardov pa je pomenila odločitev volilne komisije ŠOUM-a, ki je pred nekaj leti zavrnila kandidature tistih študentk in študentov, ki niso bili po okusu vrhuške organizacije. Za 24 poslanskih mest se je tako na koncu potegovalo samo 27 študentk in študentov.

Preidimo sedaj na del prej omenjene trditve, ki ga lahko interpretiramo kot zavezo ŠOUM-a, da skozi vodenje študentske politike vselej nastopa kot ključni borec za interese študentske populacije. Tudi tukaj hitro pridemo do ugotovitve, da ŠOUM ne izpolnjuje zaveze, zapisane v njegovem osnovnem poslanstvu. Razen prazničnih humanitarnih projektov, ki služijo bolj za poceni nabiranje pozitivnih medijskih prispevkov in v ničemer niti ne poskušajo vplivati na spremembo krivičnih družbenih razmerij, ŠOUM ne naredi prav veliko za izboljšanje ekonomskega in siceršnjega položaja študentk in študentov. In to kljub temu, da je Slovenija država v EU, kjer mladi najdlje živijo pri starših, medtem ko imamo po uradnih podatkih iz leta 2015 150.000 praznih stanovanj. In da je stopnja brezposelnosti med mladimi več kot 25-odstotna in da lahko jaz in moji vrstniki samo sanjamo o zaposlitvi za nedoločen čas. V zaključku dodajmo še, da ob vseh spornih metodah delovanja ŠOUM, ki smo jih orisali v pričujočem prispevku, niti najmanj ne preseneča molk te organizacije ob preštevilnih aferah, ki v zadnjem obdobju pretresajo Univerzo v Mariboru. Lahko bi celo rekli, da obe instituciji temeljita na enakih škodljivih principih nedemokratičnosti in klientelizma ter sta v škodo širše javnosti vodeni s ciljem reprodukcije krivičnega družbenega sistema.

Za Radio Študent Gregor Kašman.