Kako si predstavljati ŠOU v Ljubljani? ŠOU bi si lahko predstavljali kot nekakšen mikrokozmos, za primerjavo pa lahko vzamemo kar državo. Torej ŠOU, kot neka mikro država, ima svoj proračun, ki prispevke dobiva od študentskega dela - letošnje leto ta številka znaša štiri in pol milijona evrov. Imajo tudi svojo ustavo oziroma statut, v katerem so zapisani temeljni zakoni te mikro države.

V tretjem členu ustave se predstavijo kot demokratično organizirana avtonomna skupnost, ki zastopa interese svojih državljanov, torej študentov, in se zavzemajo za njihovo uresničevanje. Tako imajo vzpostavljene tri veje oblasti: izvršilno, zakonodajno in sodno. Kot suverene demokratične nacionalne države, kjer ima izvršilno oblast vlada, zakonodajno parlament in sodno sodišča, ima tudi ŠOU takšno ureditev. Izvršilno oblast ima predsedstvo ŠOU, zakonodajno študentski zbor ter sodno tožilstvo in razsodišče. ŠOU je vzpostavila tudi svoje institucije, ki slišijo na ime zavodi - vsaka institucija ima določeno nalogo, katere cilj je, da študentom nudi javno dostopne storitve. Z drugimi besedami: da se spopada s študentsko problematiko in dela na študentski organizaciji. Te institucije so: Zavod Socialni inkubator Študentski kampus, Zavod Kersnikova, Zavod Radio Študent, Zavod ŠOU šport, Zavod Študentska svetovalnica in Zavod za izobraževanje. Med te institucije ŠOU vsako leto porazdeli določeno vsoto denarja, ki omogoča delovanje institucij. Te denar s proračuna porabijo za plače zaposlenih, nudenje brezplačnih javnih storitev in organizacijo različnih dogodkov. Skratka, omogoča jim, da lahko normalno funkcionirajo in opravljajo svoje poslanstvo.

Dobili smo približno, čeprav še vedno medlo, sliko strukture ŠOU. Vendar bo dovolj, da gremo naprej. Z mikro nivoja se premaknimo nekoliko nižje. ŠOU ima na svojih zavodih zaposlene tudi svoje ljudi, nekatere za polni delovni čas. To so predvsem ljudje, ki vršijo nadzor nad delovanjem posameznih institucij. Ni pa skrivnost, da so njihove mesečne plače izjemno visoke - tudi po več tisoč evrov na osebo, kar je za takšno mini državo veliko. Vodilno jedro ŠOU pa predstavlja Študentski zbor, ki ga sestavlja petinštirideset študentskih poslancev. Poslanci so izvoljeni na neposrednih in tajnih volitvah na podlagi splošne in enake volilne pravice v skladu z določbami Statuta in Volilnega pravilnika. Volitve potekajo na volilnih enotah na visokošolskih in višješolskih zavodih Univerze v Ljubljani. Poslanci prihajajo iz vrst ljubljanskih študentov, vsaka fakulteta pa ima v Študentskem zboru svojo kvoto, kar pomeni, da ima besedo pri odločanju. Volitve za Študentski zbor potekajo vsaki dve leti in naj bi predstavljale vodilni politični dogodek v tej mini državi. Kandidaturo pa lahko najavi vsak, ki ima status študenta na Univerzi v Ljubljani. Kratka uvodna predstavitev delovanja organizacije je za nami, zdaj pa pride na vrsto drugi del oddaje, v katerem bomo v to strukturno predstavitev vključili tudi delovanje človeka v njej. Na koncu bomo preverili, koliko se ŠOU dejansko ukvarja s študentsko problematiko.  

Četudi se sliši banalno, da bomo v delovanje ŠOU vključili človeka, bomo storili prav to. Kmalu bomo predstavili, zakaj. Najprej, zgoraj očrtani kontekst strukturnega organiziranja ŠOU se ni razvil sam od sebe in čakal na ljudi, da poselijo že oblikovano strukturo, temveč so strukturo zgradili ljudje. Brez ljudi ta struktura ne bi nikoli obstajala. Ljudje pa nimamo samo sposobnosti graditi in sestavljati kompleksnih mehanizmov in struktur, da bi si čim bolj olajšali skupinsko življenje in delovanje, in nimamo samo racionalne plati, ki bi delovala samo za skupno dobro. Poleg tega racionalnega dela, ki lahko proizvaja za skupno dobro veličastne stvari, ima človek tudi sposobnost proizvajati veličastne stvari sam zase - povedati hočemo, da je človek, čeprav deluje v družbi, tudi posameznik, ki mora poskrbeti zase in v čisto banalnem primeru reproducirati svoje življenje. Ima svoje potrebe in želje, ki jih vsak sam oblikuje v svojem življenju in se s časom tudi spreminjajo. Tako lahko človek to racionalnost uporabi tudi sam zase, kar pa ni vedno dobro za skupno dobro. Temu pravimo, da ima vsak človek svoje osebne interese. Ti interesi so precej odvisni od človekovega statusnega oziroma strukturnega položaja, saj strukturni položaj v veliki meri določa zmožnosti uresničevanja osebnih interesov. Za veliko bolj otipljivo predstavo se zdaj spustimo z abstrakcije na realne primere v družbi. Za model bomo torej vzeli celotno strukturo ŠOU in prikazali, kako delujejo statusno pogojeni interesi. V naslednji oddajah Šouvizorja pa bomo delovanje teh interesov predstavili tudi na dejanskih primerih.

Kot smo omenili prej, so strukturo ŠOU sestavili ljudje in sami ljudje to strukturo tudi zasedajo. Na splošno lahko za ŠOU rečemo, da ima dve strukturno določeni skupini. Prva skupina so študentje, ki so v strukturno podrejenem položaju. Drugo skupino pa predstavljajo ljudje, ki imajo moč vpliva v ŠOU - to so predsedstvo in vodje resorjev. Ti ljudje, ki so v območju vpliva, so za svoje delo dobro plačani. Predsedstvo in vodje resorjev se tega še predobro zavedajo, zavedajo se, da so v položaju, kjer se jim cedita med in mleko in iz tega razloga si - logično - želijo, da bi kar najdlje obdržali svoje položaje.

Zaradi tega je njihov osebni interes, da na tem položaju ostanejo čim dlje. In ker so v območju vpliva, lahko najdejo več vzvodov, da si ta položaj tudi reproducirajo - iščejo luknje v statutu. Eden od teh vzvodov je zagotovo depolitizacija študentskih volitev. To pomeni, v grobem, da je vodilnim v ŠOU uspelo doseči, da se študentje niti ne ukvarjajo s ŠOU niti ne vedo, kakšno vlogo igra v njihovem študijskem življenju. In zato, ker je politični prostor v razsulu, lahko vedno kandidirajo eni in isti. Ljudje v območju vpliva si tako ohranjajo svoj položaj. Pazijo drug na drugega in si krijejo hrbte. Opazijo namreč, da imajo skupni interes, da obdržijo svoje položaje in tako delujejo na podlagi partikularnih interesov. Iz tega pa za konec sledi vprašanje, koliko vodilni na ŠOU sploh upoštevajo obči interes študentov. Ali sploh vedo, kakšni so študentski interesi? Ali so osebni interesi prevladali nad občimi? Odpirajo se torej nova vprašanja, na katera bomo iskali odgovor v naslednjih oddajah.

Osebni interes po pisanju te oddaje sta imela Dejan in Tine.